Page 96 - Studia Universitatis Hereditati, vol 12(1) (2024)
P. 96

steje zdravili sifilitike, delili na »merkurialiste«   ki – stomatitis, izpadanje zob, gastroenteritis,
               in »antimerkurialiste«, pač glede na to, kakšno   slinjenje, zastajanje urina, pljučnica ... (O’Shea
               kuro so najpogosteje izbrali.               1990, 393)
                   Med prominentne zgodnje zagovornike         Sifilitik je ob taki terapiji prišel z dežja pod
               rabe živega srebra za zdravljenje venerične kuge   kap. Kura je bilo dolgotrajna, neprijetna in brez
               sodita švicarski zdravnik in alkimist Paracelsus   ozira na kirurško rekonstrukcijo nosu – le-to je
               (1493–1541), v Reichu pa tudi tajnik Maksimili-  še tako spreten operater opravljal brez anestezi-
               jana I. Joseph Grünpeck (1473–1532). Zdravniki   je –, celo boleča, vzroka bolezni niso pozdravi-
               so rabo živega srebra utemeljevali z dvema premi-  li, hkrati pa so dotičnemu s težkimi kovinami
               sama: s teorijo okužbe s sifilisom, ki da se zgodi   dodobra  omajali  že  tako  močno načeto  zdrav-
               s prenosom majhnih nevidnih delcev z okužene   je. Vel jalo je: radost enkrat, bolezen za zmeraj ali
               na zdravo osebo (npr. Fracastoro), ter z njihovim   dve minuti z Venero, (vsaj) dve leti z merkurijem.
        96     znanjem o farmakoloških lastnostih živega sreb-
               ra. O slednjem so vedeli, da je močno odvajalo in   Imaginarij sifilisa v slovenski kulturi
               da v večjih odmerkih sproža slinjenje, ki bi mog-  16. stoletja
        studia universitatis hereditati, letnik 12 (2024), številka 1 / volume 12 (2024), number 1
               lo, kot se mislili, sifilitični agens »izprati« iz te-  Vpogled v idearij in imaginarij sifilisa v sloven-
               lesa in tako ustaviti bolezen. Današnja moderna   ski kulturi 16. stoletja, kot preseva skozi besedila
               medicina je ugotovila, da je druga premisa na-  slovenske književnosti, v poglavitni meri omog-
               pačna, kajti slinjenje je fiziološki znak zastrupit-  oča analiza del Primoža Trubarja, kajti le-tam
               ve z živim srebrom. Ker človekova prebavila živo   je frekvenca pojavitev slovenskega poimeno-
               srebro v njegovi primarni obliki tekoče kovine   vanja za sifilis – francoži/frančoži in francožen/
               slabo absorbira, so se renesančni zdravniki do-  frančožen – največja, konteksti pojavitve pa se-
               mislili zdravljenja z uživanjem anorganske ži-  mantično najbolj raznoliki.
               vosrebrne soli HgCl2. Ta je po učinkih na tki-  Izraz se v pridevniški obliki frančožen/fran-
               vo jedka, zato so jo pomešali z mastjo, toda tudi   cožen -žna -o pojavlja trikrat, sicer v dveh delih,
               ta pripravek ni bil brez znatnih škodljivih stran-  pri tem je kontekst rabe v opisu posledic izvenza-
               skih posledic za bolnika – še vedno je ustvar-  konske spolnosti v Catechismu z dveima izlaga-
               jal razjede. Precej bolj kot HgCl2 je bil v rabi   ma (1575) Trubarjev avtocitat oz. dobesedna po-
               »mercurius dulcis«, kalomel, živosrebrov klorid   novitev besedila iz Cerkovne ordninge (1564), ki
               (Hg2Cl2). Toda ker je beli prah praktično ne-  je bila z ukazom deželnega kneza Karla II. Habs-
               topen, so ga predpisovali le kot odvajalo, za či-  burškega 1564. prepovedana. Slovenski cerkveni
               gar absorpcijo v telesu so zdravniki ugotovili, da   red je bil ob nastajanju Catechisma z dveima iz-
               se daljša z dolžino zdravljenja, in sicer zaradi lo-  lagama v recepciji neuradno v opreki z deželno-
               kalnega delovanja na črevesje. V stoletju luči in   knežjo naredbo, podtalno, toda izpričano: po-
               razuma so ob kalomelu praviloma predpisovali   datki o zaplembah in sežigih proskribiranih
               tudi opij, kajti menili so, da ima le-ta antisifilitič-  knjig s konca 16. stoletja poučujejo, da je jeseni
               ne lastnosti, deloma pa zaradi sedativnega učin-  1597 (!) med požganimi knjigami celo v Devinu
               ka opija na črevesje in s tem, kot so menili, pove-  najti prav Cerkovno ordningo (Žnidaršič Golec
               čane absorpcije (O’Shea 1990, 393).         2009, 235–236).
                   Tako ali drugače: učinkom zastrupitve s tež-
               ko kovino, živim srebrom, se ob takem zdravljen-  Cerkovna ordninga (1564)
               ju ni bilo mogoče izogniti, posamezni nasprotni-
               ki zdravljenja z »merkurijem«, npr. Ulrich von   H drugimu: Gospud Bug ie tudi ta sveti za-
               Hutten, pa so v svojih delih zelo natančno popi-  kon postavil zavolo, de se ty ludy skuzi ta za-
               sali simptome, ki so si jih sifilitični bolniki pri-  kon teim  lažei vsei žlaht gardi nečistosti,
               delali z zdravljenjem z živosrebrnimi priprav-  curbary inu prešuštvu varuio inu ubranio.
   91   92   93   94   95   96   97   98   99   100   101