Page 134 - Studia Universitatis Hereditati, vol 12(1) (2024)
P. 134
na policija, sodni izvedenci, policijski uslužben- morski obali, kakor je bilo to že v nekem li-
ci in drugi so bili seznanjeni z rasističnimi teo- stu nasvetovano. Ciganska nadloga postaja
rijami, ki so kriminalizirale tudi Rome (Studen namreč ob rastočem številu ciganov že opa-
2015, 59). Grossova stališča je dopolnjeval izra- sna za javni red in moralo
zito negativen odnos do »nevarnih« Ciganov. Analiza časopisov iz let 1938−39 je pokaza-
Dovolj je bilo le pripadati tej skupini, ki ji je bilo la, da je tisk poročal o ali Romom pripisoval kri-
pripisano vse najslabše zaradi načina življenja,
ki je odstopal od takrat uveljavljenih družbenih minalna dejanja. Domnevamo lahko, da je ob
stalnem zavračanju in izganjanju s strani oblas-
norm (str. 75). S pomočjo pregleda arhivskih do- ti kriminal predstavljal eno izmed preživetve-
kumentov je mogoče za 20. in 30. leta 20. stole- nih strategij. Novine Slovenske krajine so pisale
tja rekonstruirati tudi izrazito odbojen odnos do
revščine, beračenja in t. i. »ciganstva« med poli- o ukradenih konjih Ciganov Nikolićev pri Raj-
henburgu (»Ciganje, ki so kradnoli konje, pod
134 tično-upravnimi uslužbenci, kot je bil npr. Fran klüčom« 1938):
7
Ogrin . Iz tega obdobja so znani tudi t. i. od-
studia universitatis hereditati, letnik 12 (2024), številka 1 / volume 12 (2024), number 1
gonski protokoli. Usmerjeni proti omenjenemu Konje so v deževnoj noči odegnali iz neza-
prebivalstvu so odgoni zajemali tudi t. i. »Ciga- klenjene štale i se napotili v Hrvaško Zagor-
ne« (Stariha 2007, 37–76). V boju proti »cigan- je, kde so je pa orožniki v logi zgrabili. Edno-
ski nadlogi«, ki jo opredeljuje za »odvratno« ga konja so že odali, ali küpec ga je morao
(str. 45), se je Ogrin oprl na kazenske zakone in dati lastniki nazaj. To je bio že štrti slučaj, da
zakone o pridržanju nekdanjega avstro-ogrskega so bili v okolici Rajhenburga vkradjeni konji.
cesarstva ter menil, da so uporabni tudi v okvi- Časopisi so izraz Cigan, ciganiti, uporab-
ru Kraljevine Jugoslavije. Po njegovi razlagi so ljali tudi kot sinonim za kraje, ki jih je zagrešilo
lahko Romi po tej zakonodaji izgnani v domačo neromsko prebivalstvo, pa tudi za opis revščine
občino ali iz kraja, s prepovedjo trajne ali časov- in »nemoralnosti«. Tisk tedanjega časa je ši-
no omejene vrnitve. Ogrin je poudaril, da mora ril tudi žaljive »vedenjske stereotipe« o brezde-
policija dosledno izvajati zakone, da bi ohrani- lju in nadlegovanju. V kratkem članku »Kruto
la javni red in moralo. Njegova izrecna izjava o maščevanje« je časopis Slovenec poročal o »ve-
»pobijanju ciganstva« odlično ponazarja nje- liki nadlogi«, domnevno romskih tatvinah in
govo protiromsko rasistično razpoloženje (Stari- delomrzništvu. Ti so bili glavni razlog za javni
ha 2007, 46; Ogrin 1936, 96 ; prim. tudi Studen linč romskih družin in podtikanje požara v šti-
2015, 143−144):
rih romskih hišah v vasi Kuštanovci, v Slovenski
Kar se ciganov posebej tiče, je skrajni čas, da krajini (Prekmurje) (»Kruto maščevanje« 1938):
pade odločitev: ali je cigane in njih življenje Iz Slovenske Krajine nam poročajo: Da so
vključiti v obstoječi socialni in državni red cigani velika nadloga za našo krajino, je zna-
(z rednim izpolnjevanjem šolske in vojaške no daleč naokrog […]. Pred kratkim so ciga-
dolžnosti itd.), ali pa je cigane eliminirati iz ni ukradli meso nekemu kmetu. Orožniki
zveze s splošno družbo, tako da se jih nase- eo cigane drugi večer aretirali in jih prived-
li n. pr. na posameznih samotnih otokih ob
li k občinskemu starešini. Domačini so se pa
medtem zbrali ob ciganskih hišah in vse hiše
7 Fran Ogrin je bil pravnik, ki se je med študijem na Duna-
ju verjetno srečal s kriminologijo Hansa Grossa. Leta 1908 zažgali. Ena vrata so celo zavezali in bi skoraj
se je zaposlil v politično-upravni službi več deželnih vlad v zgorelo deset otrok. Vsak cigan je seveda ho-
Ljubljani, Črnomlju, Novem mestu in Kočevju. Od maja
1920 do junija 1921 je bil pri Narodni oz. Deželni vladi tel rešiti vsaj golo življenje, pa je več cigank
v Ljubljani. Zanimivo bi bilo poznati Ogrinovo povojno in otrok ranjenih. Ko so namreč ti bežali iz
usodo, glede na njegovo predvojno koketiranje s fašistični- gorečih hiš, so domačini nanje streljali s pu-
mi in z nacističnimi metodami, zlasti v zvezi z Romi (Sta-
riha 2007, 37–76). škami. Četudi so cigani tako hudobni, ven-