Page 133 - Studia Universitatis Hereditati, vol 12(1) (2024)

koncentraciji, omejevanju, registraciji in izolaci- Romi je bil storjen iz istega motiva rasne ideolo-
ji ter zagotavljajo vir prisilnega dela (Council of gije, z istim namenom in z istim ciljem metodič-
Europe b. l.). nega in dokončnega iztrebljanja kot genocid nad
Leta 1936 so nacisti centralizirali polici- Judi. Ubijali so jih sistematično in v družinah od
jo pod Heinrichom Himmlerjem, vodjem SS malčkov do starejših na celotnem območju naci-
in nemške policije. Osrednji urad za romske za- onalsocialistov« (Council of Europe b. l.).
deve se je iz Münchna preselil v Berlin, kjer je Angela Merkel je leta 2012 v Berlinu odkri-
Himmler ustanovil Osrednji urad za zatira- la spomenik, posvečen Romom in Sintom, umr-
nje ciganske nadloge, ki je bil del kriminalistič- lim med 2. SV (Council of Europe b. l.). Kraji
ne policije (Kripo) za sistematično preganjanje. spomina na umrle Rome in Sinte med prevlado
Z namenom sistematičnega preganjanja so na- nacizma, številna spominska obeležja v nekda-
cisti hoteli identificirati Rome. Usmerili so se k njih taboriščih ter mnogotere razstave, ki priča-
rasni higieni oz. evgeniki ter v delovanje zdravni- jo o množičnih pobojih na rasni osnovi ter naci- 133
ka Roberta Ritterja, ki je bil direktor in osrednja stičnih politikah, danes prispevajo k ohranjanju
figura pri preučevanju Romov znotraj Razisko- spomina z namenom preprečevanja širjenja sov-
valnega centra za rasno higieno in demograf- raštva in diskriminacije ter upoštevanja človeko-
sko biologijo pri Ministrstvu za zdravje. Ritter vih pravic (Council of Europe b. l.).
je pogosto sodeloval s policijo pri zbiranju gene-
alogij romskih družin. Izvajal je medicinske in »Ciganska nadloga«: zgodovina
antropometrične raziskave na Romih. Med dru- kriminaliziranja, rasiziranja in socialnega
gimi grozovitimi izsledki je bila tudi ocena, da izključevanja Romov na območju današnje
je 90 odstotkov vseh Romov v Nemčiji »meša- Republike Slovenije pred 2. SV
ne krvi« in so potemtakem nosilci »degenera- Kriminalizirane in rasizirane podobe Romov v
tivne« krvi ter kriminalnih značilnosti, zato je avstro-ogrski monarhiji so se izoblikovale med
predlagal prisilno sterilizacijo. Ritter je predla- nastankom modernih teritorialnih sedentarnih
gal, da bi na »čistokrvnih« Romih še naprej iz- držav. Nastajajoča kriminologija je razvila po- Genocid nad Romi in Sinti v Sloveniji med drugo svetovno vojno
vajali »raziskave«, v praksi nacističnega prega- dobe Romov, prenesene iz post-Grellmannovih
njanja pa so policijsko preganjali obe skupini, raziskav o Ciganih/Romih. Romi so bili dehu-
tako skupino »mešanih« kot »čistokrvnih« manizirani z rasnimi stereotipi o črncih in dru-
Romov, in ju tudi množično pobijali (United gih. Etnograf Janez Trdina je konstruiral Rome
States Holocaust Memorial Museum 2021). kot Druge z domnevnim prehranskim uživa-
Zvezna republika Nemčija (ZRN) je geno- njem po katoliški morali neužitnih jedi, kot so
cid nad Romi priznala šele leta 1982, potem ko ježki, veverice, ptice in mačke. Rome je prikazo-
je bil nekdanji kancler Helmut Schmidt na spre- val kot tatove, berače, vedeževalce, lenuhe, pri-
jemu Osrednjega sveta nemških Sintov in Ro- rojene kriminalce in zvite Cigane (Studen 2015;
mov, ki predstavlja osrednje predstavništvo rom- Studen, intervju, 31. 8. 2021).
skih in sintskih aktivistov za človekove pravice. V Kraljevini Jugoslaviji se je avstrijsko kri-
Ob tem dogodku je izrekel priznanje na ravni minološko znanje iz Handbuch für Untersu-
mednarodnega prava, da je bil nad Romi izveden chungsrichter in Criminalpsychologie Han-
6
»genocid iz različnih razlogov«. Po tej izjavi sta sa Grossa prenašalo tudi preko revije Slovenski
sledili še uradna izjava in priznanje nemške vla- pravnik (Ogrin 1936; Šiftar 1970; Studen 2015).
de. 16. marca 1997 je nekdanji predsednik ZRN Sodniki, preganjalci, podložniki, kriminalistič-
Roman Herzog, ob odprtju prve stalne razstave
o nacionalsocialističnem genocidu Romov v Do- 6 Hans Gustav Adolf Gross ali Groß (26. december 1847–9.
kumentacijskem in kulturnem centru Romov december 1915) je bil avstrijski kazenski pravnik in krimi-
nolog, utemeljitelj kriminalističnega profiliranja (Wikipe-
in Sintov v Heidelbergu, izjavil: »Genocid nad dia b. l.).