Page 85 - Studia Universitatis Hereditati, vol 12(1) (2024)

majhnih razjed in da pride do razkroja tkiva Enaka imaginarij in idearij (družbene)
[...]. [Tega se je] težko znebiti, razjeda pa se stig me zavoljo domnev(a)ne spolne bolezni je
zaceli le z velikimi težavami in se pogosto, v srednji Evropi iz zgodovinskih virov razbrati
četudi se zaceli na eni strani, pojavi drugje. celo za ljudi, ki so se mnogo pozneje okužili z en-
Po tem se v večini [primerov] običajno poja- demskim sifilisom, s škrljevsko boleznijo, za kate-
vijo mehurji, pokriti s skorjo, [ki so razprše- ro je bilo že v 19. stoletju znano, da se ni prena-
ni] po celem telesu, včasih [se pojavijo] tudi šala spolno, toda je imela navzven, predvsem za
od lasišča navzdol. Sprva so majhni, nato pripadnika ljudske kulture, podobne simptome,
postopoma rastejo in dosežejo volumen in kot jih je izkazoval sifilis, pridobljen z neredno
velikost želodovega keliha: skorja je hrapa- rabo »onega spodaj«.
va in gnusna, žive barve, ki meji na rumeno. Omenjeno je za slovenske dežele pose-
V večini primerov se zgodi tako, [vendar] je bej razvidno iz oklica prebivalcem Reške in
občasno lahko skorja [mehurja] bela, vča- Postojnske kresije marca 1818 (hrani Arhiv 85
sih [črna], rdečkasta in trda, toda to se zgo- Repub like Slovenije), v katerem je oblast na-
tančno popisala simptome škrljevke (Mal 1993,
di redko. Zato po se po nekaj dneh mehur 458–459), toda prebivalstvo tudi posebej pozva-
odpre in začne izločati smrdljivo vlecljivo la, naj potisnejo ob stran občutke sramu, se dajo
sluz, za katero je nemogoče napovedati, ko- pregledati in poiščejo pomoč v specializirani
liko grdobije bo pritekalo ven ... Mehurji ne bolnišnici, namenjeni bolnikom s škrljevko (Zu-
le razjedajo in deformirajo, temveč tudi uni- panič Slavec 2001, 54):
čujejo tkivo in se spremenijo v razjede, ki
so široke, umazane, odprte, težavne in zelo Že 27 let se med vami klati tista bolezen, ki
odporne na zdravljenje. Razjede se razširi- jo imenujete škrljevo ali grobničko bole-
jo tudi na živčne dele telesa in napadajo kos- zen. Prijemlje se, inu eden jo dobi od druzi-
ti: ta bolezen ne napade pri vseh [bolnikih] ga, kakor sami vidite in skušate, da bi tako
istih delov telesa, pravzaprav je pri nekate- ne! Ne ogne se ne starosti ne spola; perjemle »Ta, ki ni od Boga, je od Hudiča, in ima tako svoje francoze ...«
rih okužba omejena na glavo, pri drugih na se otrok, mladenčov inu mož, deklic inu sta-
zgornje ude in pri drugih na druge dele tele- rih žen. Od začetka se ta bolezen tako malo
sa [...][;] nekateri ljudje imajo lahko tako po- čuti, de so taki ljudje več mescov inu let zdra-
polnoma uničene ustnice, drugi nos in tretji vi viditi inu de zmiram lahko opravlajo svo-
svoje celotne genitalije. je delo. Strup jim pa vener le po životu tako
dolgo leze, de se ukorenini. Potlej pa dobo-
Fracastorov opis dopolnjuje poročilo do grdo podobo, hude inu smrdlive bule po
zgodnejšega zgodovinskega vira izpod peresa vo- životu inu raka po kosteh; sčasama jim clo
jaškega zdravnika Alessandra Benedettija (1450– vudje odgnijejo inu odmerjo. Takim reve-
1512), ki je v svojem delu Diaria de bello caroli- žam, ki se jih prime ta bolezen, život gnije,
no pisal o vojaški ekspediciji francoskega kralja dokler še žive, inu živlenje jih teži, desravno
Karla VIII. v Italiji (1494–1495) in o novi bolez- vse hrepeni po živlenju.
ni med njegovimi najemniškimi vojščaki. Pou- Stigma zavoljo sifilisa je do Flemingovega
daril je, da je sifilis soldate iznakazil do te mere, zdravila prečila vse družbenostanovske bariere:
»da je bilo celotno telo odvratno na pogled«, občutek javne osramočenosti – in izvrženosti za-
poleg tega je poročal, da so bolniki zavoljo bolez- radi izgube dostojanstva in omajanega javnega
ni prišli ob roke, noge, oči ali nosove, jurist Fran- zaupanja! – zavoljo francoske bolezni je namreč
cesco Muralti iz Coma pa ni pozabil posebej po- enako bridko bolel tako prostaka kot veljaka.
udariti, da je nova bolezen »požrla nos z obraza Topogledno posebej indikativno je dra-
ali moški spolni ud« (Tognotti 2009, 103). matično zadnje obdobje življenja »slovenske-