Page 88 - Studia Universitatis Hereditati, vol 12(1) (2024)

nega« – torej bolnega, in tako v vsakem primeru in Tem celem catechismu (Trubar 1574) – je naj-
nevarnega (!) – tujca, četudi soseda, pa sta mogla ti pridevnik frančožen ali francožen. Etimologija
imeti tudi nespregledljiv vladarsko-politični slovenskega izraza napoteva na prenos iz nem.
podton. die Franzosen, kar potrjuje tudi analiza Megi-
Tako so Francozi sifilis najprej imenovali serjevega in Hipolitovega slovarja (»Franzosen.
»neapeljska bolezen«. Rusi so jo prepoznali pod Franzhóske éna nagnússna boléjsen. Morbus gal-
imenom »poljska bolezen«. Danci, Portugalci licus, lues Venera.« (Legan Ravnikar, 2024)).
in prebivalci severne Afrike so jo imeli na jeziku Semantično podobo nemškega knjižnega
kot »špansko« ali »kastilsko bolezen«. Dežela- jezika za obravnavano obdobje popisuje pred-
ni Anglije, Poljske, Italije in Reicha pa so jo ime- vsem Deutsches Wörterbuch Jacoba in Wilhel-
novali »francoska bolezen«. ma Grimma (Grimm in Grimm 2024, slovarsko
Z jezikovnim stikom slovenskega jezika z geslo: Franzosen); Grimmov slovar eksplicitno
88 nemškim prostorom oz. s prevzemanjem iz nem- opozarja na rabo samostalnika »francoz« za
ške leksike je mogoče pojasniti tudi francože oz. označevanje sifilisa celo pri Martinu Luthru, kar
francoze v izrazju slovenskega knjižnega jezika potrjuje tudi pregled Weimarske izdaje zbranih
studia universitatis hereditati, letnik 12 (2024), številka 1 / volume 12 (2024), number 1
in književnosti 16. stoletja, o katerih bo beseda del Martina Luthra (WA), toda ne za delo, ki ga
v nadaljevanju. navaja Grimmov slovar, temveč za pridigo Eine
Argument za to trditev zagotovo prina- Predigt, dass man Kinder zur Schule halten sol-
ša primerjava med pojavitvami »francožev« ali le iz leta 1530.
»frančožev« v slovenskem knjižnem jeziku od Pasaža, iz katere je razvideti zgoraj orisani
16. do 18. stoletja in rabo v nemškem jeziku zgo- idearij in imaginarij sifilisa kot posledice Božje
dnjega novega veka. Analitično tako nujno priha- jeze, glasi (Luther 1996 v WA 7, 258):
jajo v razvid Besedje slovenskega knjiž nega jezika Sollte Gott hierüber nicht zornig werden?
16. stoletja, Slovar slovenskega jezika 16. stole- Sollte nicht Teuerungszeit kommen? Soll-
tja, Slovensko-latinsko-nemški slovar Hieronima ten uns nicht Pestilenz, Schweiß, Fran-
Megiserja (1603), Slovensko-latinski slovar Mati-
je Kastelca in Gregorja Vorenca (1680–1710) ter zosenkrankheit [poudaril J. V.] und ande-
re Plagen finden? Sollten nicht verblendete
Slovensko-nemško-latinski slovar Hipolita No- Menschen, wilde, wüste Tyrannen regieren?
vomeškega (1711–1712).
V slovenskem knjižnem jeziku in književ- Sollte nicht Krieg und Hader entstehen?
nosti 16. stoletja se besedni označevalec za »lues Sollte nicht böses Regiment in deutschen
Landen werden? Sollten uns nicht Türke
Venera« najpogosteje pojavlja v obliki množin- 6
skega samostalnika moškega spola, in sicer v po- und Tataren plündern?
dobah frančoži ali francoži v pomenu nalezljive Najbolj razširjeni poimenovanji okcitanske-
spolne bolezni ali metonimičnega – totum per ga 16. stoletja za sporadični sifilis sta bili (fran-
parte – poimenovanja sekundarnega stadija le-te, coske) koze, predvsem pa vernakularni jezikovni
tj. gnojnih bul. prevedek za učeni latinski morbus gallicus – fran-
Pojavitve je najti v šestih knjižnih delih: v coska bolezen.
Katekizmu z dveima izlagama (Trubar 1575), No- Kulturnozgodovinska referenca le-te je bila
viga testamenta puslednim deilu (Trubar 1577), namreč v očeh pretežnega dela tedanje Evro-
Bibliji (Dalmatin 1584), v Dictionarium quatuor pe neločljivo speta z »bojevanjem na francoski
linguarum (Megiser 1592), Hišni postili (Trubar
1595) in v Thesaurus Polyglottus (Megiser 1603). 6 Ali naj se Bog ne srdi zavoljo tega? Ali naj ne nastopi dra-
ginja? Ali naj nas ne doletijo kuga, vročina, francoska bole-
Frekvenca pojavitev samostalnika je deset (Le- zen [poudaril J.V.] in druge nadloge? Ali naj nam ne vlada-
gan Ravnikar idr., 2024). V dveh delih in treh jo zaslepljenci in divji tirani? Ali naj ne nastanejo vojne in
spori? Ali naj v nemških deželah ne bo slabe uprave? Ali naj
pojavitvah – v Cerkovni ordningi (Trubar 1564) nas Turki in Tatari ne plenijo?