Page 90 - Studia Universitatis Hereditati, vol 12(1) (2024)

Ko so si nato podvrgli Neapelj in od tam Ker je mogel posameznik, če je potoval vsa-
pognali kralja Alfonza II. Neapeljskega, so se kodnevno kontinuirano brez posebnih večdnev-
Neapeljčani, ki so se pod francosko okupaci- nih prekinitev, v 20–25 dneh prepotovati do
jo nadejali boljšega življenja kot pod svojim okoli 600 km od kraja okužbe, opisana prevla-
9
nekdan jim suverenom, hitro skesali: opazili so, dujoča dinamika pojasnjuje, kako je mogel sifi-
da sta se v njihovem mestu zavoljo mešane mno- lis v slabih dveh desetletjih po Kolumbu zavoljo
žice žolnirjev z vseh vetrov prav razbohotila kra- migracij zagospodariti kot (vse)evropska epide-
ja in zločin. In tudi vsakovrsten spolni razvrat. mija: vojne, v katerih so sodelovale najemniške
Bitka pri Fornovu poleti 1495 pa je prinesla do- čete iz vseh koncev Evrope, so trajale več let, celo
končno streznitev: italijanski zdravniki so na te- desetletij, kar je dovolj dolga inkubacijska doba
lesih vojščakov francoskega kralja zaprepadeno za prenos bolezni zavoljo prostitucije in posil-
opazovali znamenja nove, njim dotlej neznane stev (primarna in sekundarna faza) pa tudi znot-
90 bolezni. – Iz mehurjev, ki so tedanje medicince raj zvez, ki so jih najemniki sklepali s svojimi lju-
strašili bolj kot gobavost ali elefantiaza, se je na- beznimi iz lokalnega okolja, kjer so bili trenutno
mreč cedil gnoj. Nadloga se je izkazala za spora- nastanjeni.
studia universitatis hereditati, letnik 12 (2024), številka 1 / volume 12 (2024), number 1
dični sifilis, pridobljiv/-en in prenosljiv s spolni- Dinamika širjenja sifilisa na stari celini je
mi stiki, francoska armada pa je postala v očeh bila zatorej silovita. Poleti 1495 so se začeli žol-
sodobnikov v Italiji in drugje kmalu ozloglaše- nirji, ki so v sebi nosili kali dotlej neznane bo-
na, da je bolezen razsejala po Apeninskem polo- lezni, vračati domov ali pa so svoje vojaško znan-
toku. Bolezen je tako prvič dobila metonimično je prodajali še naprej, v novih spopadih. Tako
poimenovanje. Postala je – francoska. se je okužba iz Italije najprej razširila v Franci-
Vojne zgodnjega novega veka sta po različ- jo, Nemčijo in Švico. Naslednje leto sta sledi-
nih delih Evrope določala prevladujoča struk- li Nizozemska in Grčija, dve leti po italijanski
turna dinamika dolgotrajnega, tudi večletne- vojni Karla VIII. sta pod naletom sifilisa padli
8
ga popotovanja, gibanja, tj. migracij vojakov Ang lija in Škotska, štiri leta po prvem italijan-
– in torej stikov okuženih z zdravo populacijo. skem izbruhu pa je sifilis zavladal tudi v deželah
In nato vračanje najemnikov v domača, še sv. Štefana, na Ogrskem, in v Veliki moskovski
ne(o)kuž(e)na okolja. Ta dinamika je, kot je mis- kneževini, Rusiji; leta 1515 pride na Norveško
liti, okrepila, morda, znotraj posameznih, časov- (Tognotti 2009, 103; Anderson idr. 1986, 349).
no zamejenih stadijev in ob upoštevanju viru- Tako ali drugače: ko so se najeti Flamci,
lentnosti sifilisa, celo potencirala epidemiološko Francozi, Španci, Švicarji, Nemci in drugi po le-
širitev same bolezni. To je pomenilo, da je stiku tih žolda vrnili domov, so skupaj z odmeno za
zdrave osebe z okuženo sledilo okoli 25 dni pri-
marnega stadija sifilisa, kar je trajalo do pojava 9 V teku 20–25 dni je mogel posameznik, čigar migracija je
prvega čankarja. Ta je nato po približno 12 dneh bila v zgodnjem novem veku pogojena npr. z ekonomsko,
sekundarnega stadija izzvenel, toda sekundar- vojaško, intelektualno (npr. pot v tiskarno ali na univer-
zo/z nje domov) ali versko dejavnostjo, prepotovati okoli
na faza je brez zdravljenja (s penicilinom) traja- 600 kilometrov. Topogledno je za slovenske migracije v zgo-
la okoli 3,6 meseca, nakar je bolezen napredovala dnjem novem veku kakovosten primarni vir, ki more služi-
ti kot referenca, račun, ki ga je Primož Trubar izdal za po-
v svojo terciarno fazo, ki pa je bila lahko pri po- tovanje iz Ljubljane v Urach od 3. do 20. septembra 1561.
samezniku latentna več desetletij (Garnett idr. V njem prvi slovenski evangeličanski škof navaja predvsem
zneske za vsako »malico«, vino in napitnino na sedem-
1997, 189, slika 3). najstdnevni poti iz kranjskega stolnega mesta Ljubljane v
frankovski Urach ter seveda vse ostalo, kar da naj se mu
refundira. Toda: ob tem za zgodovinarja izriše po dnevih
hkrati zelo natančen itinerarij potovanja po srednji Evro-
8 Primerjaj npr. dnevnik Petra Hagendorfa in njegovo vo- pi v idealnih predjesenskih razmerah in daje tako »utež«,
jaško popotovanje med letoma 1624 in 1649 v tridesetletni koliko je zmogel neplemič na konju ali oslu prepotovati v
vojni (Peters 1993; v skrajšani angl. verziji tudi v Helfferich podobnih okoliščinah (Trubar 1562 v Vrečko in Krajnc-
2009, 276–302). -Vrečko 2015, 368–372).