Page 87 - Studia Universitatis Hereditati, vol 12(1) (2024)

ga Mozarta«, skladatelja in zdravnika iz zna- insitionem (Benetke, 1597), v kateri je opisana in
menite šentjurske dinastije, Josipa Ipavca z nazornimi grafičnimi upodobitvami predstav
(1873–1921). O njem je Ipavčev stanovski in skla- ljena »italijanska metoda« presaditve kože z
dateljski kolega Anton Schwab po skladateljevi roke na nos in popolnjevanja forme nosu.
smrti ne prav obzirno namignil, da je Šentjur- Za rekonstrukcijo je Tagliacozzi uporabil
čan preminil iz istega medicinskega razloga, kožo operiranca na levi roki. Opazil je namreč,
kot je ugonobil Huga Wolfa (Schwab 1928, 38), da je mogoče s kože odstraniti vrhnjico z dla-
1928., ko je Schwabov tekst nastal, pa je bilo kami ter da se koža dovolj krči, da zoži izreza-
splošno znano, da je nemški skladatelj sloven- no tkivo iz leve roke. Operater je nato nadaljeval
skih korenin preminil za posledicami progre- tako, da je na kožo narisal paralelogram, zarezal
sivne paralize, ki je nasledila okužbo s sifilisom na dveh straneh in skozi zareze potegnil lanene
(Grdina 2023, 69). Po izbruhu terciarne faze lu- krpe, ki so držale reženj kože s podkožjem ločen
esa, 1911., se je v Ipavčevem domačem kraju na- od spodaj ležeče mišice. Pacient je bil oblečen v 87
mreč začelo šušljati, da si je skladatelj sam prik- obleko, tesno povito okoli trupa, ki je bila opre-
lical lastne težave, govorice pa niso potihnile še mljena s trakovi, primernimi za privezovan je
desetletja (str. 71). In to, za zaprtimi domači- roke na glavo, tako da je lahko ostala imobilizi-
mi vrati ali pri vrčku piva v lokalni krčmi ne- rana ob nosu. Ko je bolnika primerno pri pravil,
ženirano natolcujoče »javno mnenje na vasi«, mu je Tagliacozzi odrezal zaceljene robove nosu,
torej v kapilarno komunikacijsko tesneje pove- nato pa »odlepil« zgornjo stran kože roke na
zani skupnosti, je moglo biti za Ipavca tako ne- roki; ko je to storil, je roko prislonil k nosu in
ugodno – in tudi eksistencialno ogrožajoče, kaj- obrnil zavihek kože čeznjo, in sicer tako, da se
ti zaradi izgube verodostojnosti pred javnostjo je notranja stran roke držala podkožnih robov
bi ga utegnilo spraviti celo do izgube mesta di- nosu; vse je zašil z iglo in nitjo ter nato s trakovi
striktnega zdravnika (Grdina 2023, 71), in tako blaga privezal roko na glavo. Kasneje, če je bolnik
v preživetveno stisko –, da je dal v celjskem Na- kirurško proceduro ob tedanji stopnji prepreče- »Ta, ki ni od Boga, je od Hudiča, in ima tako svoje francoze ...«
rodnem listu januarja 1912 natisniti naslednji vanja okužb preživel brez zastrupitve in so se deli
»proglas« (Ipavic 1912a, 6; 1912b, 7): popolnoma zarastli, je ločil zadnjo stran kožne-
ga zavihka z roke in ga prišil. Postopek se je na-
Raznašajo se od meni očividno sovražne daljeval tako, da je kirurg modeliral obliko nosu
strani vesti, kakor da sem bolezen, na kateri glede na predhodno pripravljene forme, celotno
sem trpel pred šestimi meseci, zakrivil sam zdravljenje pa je trajalo vsaj mesec (Tagliacozzi
in da trpim še sedaj na posledicah iste. Na
podlagi enoglasne izjave gospodov zdravni- 1597, priloga, 6–24; Finucci 2015, 77–78).
Enako, kot je sifilis prinašal stigmo posa-
kov dr. Antona Schwaba in dr. Janka Serne- mičniku, je nosil pečat nečasti tudi za celotne
ca v Celju, dr. Benjamina Ipavica v Ljublja-
ni in dr. [Leopolda] Rauchmanna, ki so me etnične skupine, »narode«, in sicer zavoljo me-
zdravili, izjavljam, da so take govorice popol- tonimičnega preimenovanja pars pro toto. Posa-
meznik, ki je bil etnično identificiran in je bo-
noma neosnovane in zatoraj svarim vsacega lezen zaradi poklicnih (obrt, trgovina, vojaško
širiti jih dalje. Poiskal bi si sicer zadoščenja
pred sodiščem. Za sedaj pa imenujem tiste, najemništvo), verskih (romanja) ali izobraževal-
nih (poučevanje/študij na univerzi izven lastne
ki so se namenoma v rečenem oziru pregre- dežele) migracij zanesel onkraj svoje dežele, je
šili proti meni, javno lažnike in obrekovalce.
tako po navadi postal (po)imenovalec bolez-
V 16. stoletju se je na družbeno stigmo ni »pri sosedu«, posploševanje in bolj ali manj
sifilitikov odzvala tudi zgodnja rekonstruktiv- sistematično propagandistično ustvarjanje to-
na kirurgija, in sicer predvsem z veliko študijo vrstne podobe dotlej le »sovražnega«, od začet-
Gaspareja Tagliacozzija De curtorom chirurgia per ka evropske epidemije sifilisa vse bolj tudi »kuž-