Page 92 - Studia Universitatis Hereditati, vol 12(1) (2024)

poklicno bojevanje prinesli tudi plačo, ki je niso prejel počastitev s strani vseh kardinalov in ško-
želeli – francosko bolezen. fov Katoliške cerkve (Schedel 2001, CCLVIII).
Poudarjanje sifilisa kot francoske bolezni, in Toda Francija Maksimilijana ni priznala
torej kazni za italijansko kampanjo kral ja Karla kot prvega med bojevniki za primat krščanstva
VIII., pa je imelo v Reichu še dodatno pomenlji- nad islamom na stari celini. – Še več: franco-
vo implikacijo: bilo je komunikacijska podpora ski kralj se je v Italiji lotil ekspedicije, ki so jo so
politike cesarja Maksimilijana I. Francoska ope- časniki upovedovali znotraj horizonta imagina-
racija na Apeninskem polotoku je bila za »pos- rija in idearija križarstva, prav tod pa je želel kot
lednjega viteza« iz hiše Habsburg precej obču- najsvetlejša zvezda na političnem nebu Okciden-
tljiva tema, kajti vladar je ravno Francoze v Italiji ta zasijati Maksimilijan. Pa tudi Neapelj, oko-
dojemal kot poglavitni razlog, ki da mu je prep- li osvojitve katerega se je pravzaprav vse vrtelo,
rečeval uresničiti dvoje podjetij, ki jih je kot kr- je pred tem in tudi tedaj veljal za odskočno de-
92 ščanski princ štel za poglavitna znaka lastne sko za uspešen napad na Osmane, in tako tudi za
»moči po Božji milosti« na tem svetu. Prvo je ključ do Jeruzalema.
studia universitatis hereditati, letnik 12 (2024), številka 1 / volume 12 (2024), number 1
bilo cesarsko kronanje v Rimu: Maksimilijan, ki V Reichu tudi niso bili neznani narativi
je bil za nemškega kralja kronan 9. aprila 1486 propagandistov, ki so podvige francoskega kral-
v Aachnu, še za življenja svojega očeta Frideri- ja med Italijani opevali kar kot osvojitve novega
ka III., najprej zaradi sovražnosti s Serenissimo, Karla Velikega, ki da ga je Božja previdnost pos-
nato pa prav zaradi francoske kampanje ni mo- lala, da prinese svobodo Italiji, celotno krščan-
gel v Rim, kjer bi mu papež posadil na glavo kro- stvo pa da spravi izpod turške osvajalske pete
no Reicha. Tako se je moral zadovoljiti le z naslo- (Savinetskaya 2016, 67). Poleg tega je bil imagi-
10
vom izvoljenega, ne pa tudi kronanega cesarja; narij križarskega pohoda čet pod Karlovimi za-
glasove volilnikov Reicha je kot legitimacijo ce- stavami v Italiji povezan s (pozno)srednjeveški-
sarske časti pripoznal šele papež Julij II. 4. febru- mi predstavami o koncu sveta ter o »poslednjem
arja 1508 – več kot debelo desetletje po Karlovi vladarju«, ki da bo nastopil ob koncu zgodovine,
premagal vse sovražnike Odrešenika in krščan-
vojaški prigodi v Italiji. Tako je bil viteški Habs- ske vere ter združil vse narode zoper Antikrista,
buržan pretežno dobo cesarjevanja v zadregi, ki naj bi se pojavil ob koncu časa in pred posle-
kako zares trden je brez papeškega kronanja nje- dnjo sodbo. Slednjo je imel človek 16. stoletja v
gov cesarski naslov. mislih praktično tako (za)gotovo, kot se danes
Drugi podvig, kjer je Maksimilijan Fran- pričakuje poštarja s položnicami – kadar koli.
coze v Italiji videl kot poglavitno prepreko, pa je Prerokba o »poslednjem vladarju« se je pri-
bila načrtovana križarska vojna proti Visoki por- čela pojavljati od srede 7. stoletja naprej in je te-
ti. Slednje si je »poslednji vitez« želel celo živ- meljila na dveh tekstnih izročilih: na sibilinskih
ljenje, v njej pa je kanil odigrati celo poglavitno besedilih in na iz sirijščine v latinščino prevede-
vlogo, če je verjeti zapisu Hartmanna Schedela ni Apokalipsi Psevdo-Metodija, ki je doživela ši-
v Weltchronik (1493): Španija, Anglija in Fran- rok sprejem v okcitanski učeni kulturi z vplivno
cija naj bi dunajskega Habsburžana pripoznale Historio scholastico Lombardovega učenca Petra
za poglavitnega vojskovodjo celotnega krščan- Komestorja (približno 1100–1178), in sicer po
stva, ta bi nato zmagovito vodil križarsko vojsko letu 1200 (Jackson 2001, 349). Tekstna tradicija
najprej nad Carigrad in nato še nad Jeruzalem Psevdo-Metodija je v evropski imaginarij in ide-
ter se nazadnje zmagoslavno vrnil v Rim, kjer bi arij prispevala koncept »poslednjega vladarja«,
10 Zadnji cesar Reicha, ki ga je kronal sveti oče, je bil Karel ki pred koncem časa združi celotno krščanstvo
V., pa še to kronanje se ni izvršilo v Rimu, temveč pod Kle- in premaga vse njegove sovražnike (Savinetskaya
mentom VII. 24. februarja 1530 v baziliki San Petronio v
Bologni. 2016, 68), Maksimilijan pa je sebe ugledoval kot