Page 94 - Studia Universitatis Hereditati, vol 12(1) (2024)

1497) in Dialogus de dolore cum tractatu de ul- »morbus gallicus«. Zato so najprej uporablja-
ceribus in pudendagra evenire solitus, ki je bil v li besedno zvezo »mal de Naples«, nato pa se
večnem mestu izdan tri leta kasneje. Obe izdaji je splošno uveljavil izraz, ki zaznamuje enega od
prvoomenjenega in drugo navedeno delo so po- simptomov sifilisa in je podoben glavnemu kli-
svečeni papeškemu gonfalonieru Cesaru Borgii, ničnemu znaku neke druge, tedaj še zdaleč ne
ki ga je Torrella, sicer osebni zdravnik Cesaro- tako ozlo glašene bolezni, kot je bil sifilis – koz
vega očeta Roderica Llançola i de Borje, svetega (vérole) (Lewinsohn 1961, 163).
očeta Aleksanda VI., zdravil ravno zavoljo okuž- Francoski zdravnik Jean François Fernel
be z novo boleznijo. Torella je samo v septembru (lat. Ioannes Fernelius, 1497–1558), ki ga zgodo-
in oktobru 1497 v Vatikanu (sic!) zabeležil in vina medicine pomni predvsem po iznajdbi ter-
opazoval nič manj kot 17 primerov »neapeljske mina fiziologija, je lansiral poimenovanje »lues
bolezni« (Lewinsohn 1961, 162). Ceremoniar pa- Venera«, venerična kuga, danes splošno sprejeto
94 peža Julija II. in za njim medičejskega pontifeksa poimenovanje za sifilis pa svoj nastanek dolgu-
Leona X. Paris de Grassi pa je izpovedal, da naj je renesančni književnosti. Leta 1530 je namreč
bi za dotlej neznano boleznijo trpel tudi Giulia- veronski polimat, zdravnik, matematik, geograf
studia universitatis hereditati, letnik 12 (2024), številka 1 / volume 12 (2024), number 1
no della Rovere, Aleksandrov naslednik, papež in astronom, Girolamo Fracastoro, poslal v svet
Julij II. (Arrizabalaga 1987, 149, op. 17). pesnitev v treh knjigah Syphilis, sive morbus gal-
Morda kaže ob rob Julijeve bojevitosti, si- licus, pisanih v heksametrih. Delo obsega 1.300
lovitosti in občasno tudi nasilnosti, zavoljo če- verzov, v njem pa odmevata dve legendarni zgod-
sar je postal sinonim zanj tudi »Il Papa terribi- bi: potovanje Krištofa Kolumba v »Zahodno
le«, kar vse je tudi mentalna »pojavna oblika« Indijo«, kjer je odkril gvajakovo drevo, ki so ga
renesančne virtù, vendarle dodati, da ga je k ob- tamkajšnji domačini uporabljali kot zdravilo za
časno nebrzdanim reakcijam na okolje morebi- njim domačo bolezen, sifilis, po drugi strani pa
ti napeljevala nevrodegenerativna terciarna faza zgodba o od bogov prekleti Atlantidi (Pesapane,
tedaj nove venerične bolezni. O silovitosti sve- Marcelli in Nazzaro 2015, 684–685).
tega očeta iz družine della Rovere namreč tudi Osrednja literarna oseba tega novolatinske-
učeni sočasniki niso (z)mogli podati prav urav- ga epa je Sifil (Syphilus), glavni pastir kralja Al-
notežene ocene. Pontifikat Julija Strašnega je kiota. Črednik se ujezi na boga Apolona, ker mu
Francesco Giucciardini tako povzel z besedami, z močnim soncem suši drevje in vodo, ki jo živi-
da bi bil rimski pontifeks, spretnejši z mečem na, ki jo pase, potrebuje za življenje. Zato se pas-
kot z brevirjem in tak, ki je raje stal pred solda- tir zakolne, da poslej ne bo več izkazoval časti
ti kot pred občestvom vernikov, zagotovo vre- bogu svetlobe, temveč le svojemu kralju. Zname-
den najvišje slave, če bi bil posvetni vladar in če niti Nebeščan se na pastirja razjezi in udari lju-
bi se z enako skrbjo, kot jo je namenil, da bi Cer- di z ogabno boleznijo z imenom sifilis (syphilis)
kev z umetnostjo vojne povzdignil k časni veliči- po Nebesom nehvaležnem pastirju; okužba za-
ni, odlikoval tudi v umetnostih miru in duhov- dene vse, ne prizanese niti kralju Alkiotu. Nimfa
nih rečeh (Giucciardini 2018, 1404; prim. Shaw Amerika (!) ljudem svetuje, naj Apolona potola-
2001, 319). žijo tako, da mu ponudijo žrtve, vključno s sa-
V desetletjih po koncu francoske ekspe- mim Sifilom, pa tudi Junoni in Telus da naj da-
dicije med Italijani se je z vračanjem najem- rujejo. Slednje se izkaže za rešitev, kajti Telus da
niških soldatov v druge dele Evrope in z njiho- ljudem gvajakovo drevo (Guaiacum officinale), s
vim umiranjem krhala tudi zavest o povezavi katerim se ob pomoči Junone pozdravi tudi Sifil.
med metonimičnim označevalcem, »francosko Ob gvajakovem lesu je 16. stoletje pozna-
boleznijo«, in označencem, sifilisom, pa tudi lo še drug dominanten način zdravljenja sifilisa,
sicer na Francoskem niso nikoli želeli posvoji- uživanje pripravkov iz živega srebra, zdravniki
ti poimenovanja tako nečastnega pojava, kot je pa so se glede na preferenco, s čim so najpogo-