Page 118 - Studia Universitatis Hereditati, vol 13(1) (2025)

In beseda je meso postala: družbenotehnični kako je branje časopisa kot nova družbena praksa
imaginariji kot samouresničujoča omogočila pojav naroda kot zamišljene politične
se prihodnost skupnosti, »saj niti pripadniki najmanjšega na-
Jezikovne rabe oblikujejo razumevanja prete- roda nikdar ne spoznajo vseh svojih sočlanov, ne
klosti, sedanjosti in pričakovanja, obete, pri- srečajo vseh niti ne slišijo zanje – in vendar vsak
ložnosti za prihodnost. Družbo in njene prakse izmed njih v mislih nosi predstavo o povezano-
vselej osmišljujemo skozi jezik, zato so jezikov- sti v skupnost«.
ne rabe pomemben generator in konstituent Besede so tudi danes ključna sidrišča os-
družbene realnosti; še več, družbena realnost mišljevanja družbe in posrednik med sedanji-
je diskurzivna, realnost mislimo prvenstveno mi konstelacijami ter prihodnostjo. Naracije o
skozi diskurz, zato so v slednjem (in v upora- prihodnosti so nenehno mobilizirane v seda-
bljenih metaforah) vpisane tudi človeške izbi- njih diskusijah glede digitalne transformacije.
118 re, motivacije in prakseologija družbenosti. Tu Vizije prihodnosti hkrati oblikujejo prakse se-
lahko opozorimo na Wittgensteinovo (2022, danjosti (Mager in Katzenbach 2021, 224–225).
167) misel: »Meje mojega jezika pomenijo Sheila Jasanoff in Sang-Hyun Kim (2009) sta
studia universitatis hereditati, letnik 13 (2025), številka 1 / volume 13 (2025), number 1
meje mojega sveta«; moč besed je, skratka, tre- tako na področju družbenih študij tehnologije
ba vzeti zares. Besede niso »dodatek« realno- (angl. science and technology studies) uvedla kon-
sti, besede v veliki meri določajo realnost, o ka- cept družbenotehničnih imaginarijev (angl. so-
teri razmišljamo, in kreirajo zamišljene ter v ciotechnical imaginaries), s katerim se pozornost
končni fazi tudi izbrane verzije realnosti. Do- na področju promocije in recepcije znanosti ter
dajamo misel Sally Wyatt (2021, 406–407), ki tehnologije usmeri tudi v neznanstvene akter-
zapiše, da je spomin na metafore iz preteklosti je in inštitucije. Politične inštitucije, denimo, še
lahko hkrati koristen opomnik na pozabljene kako trasirajo smer tehnološkega in znanstve-
sanje in nočne more. nega razvoja in prav vloga države pri opredelje-
Na področju tehnoznanstvenih transfor- vanju ciljev razvoja je slabo raziskana ter pro-
macij se pojavljajo tudi diskusije glede prihodno- blematizirana: Kaj konstituira »javno dobro«?
sti; zamišljanje in napovedovanje prihodnosti je Katere javnosti bi morale biti servisirane s po-
postal intrinzični del tehnoloških družb: kako močjo vlaganja v znanost in tehnologijo? Kdo
bomo razvijali in načrtovali pametna mesta in bi moral sodelovati v procesu razvijanja znano-
mobilnost, kako bomo upravljali z obnovljivimi sti in s kakšnimi orodji? Kako bi morali razre-
viri energije v boju proti globalnemu segrevanju. ševati konflikte glede hitrosti in smeri razisko-
Tehnološki razvoj na področju nanotehnologije, vanja? Zakaj se znanost in tehnologija razvijata
robotike in solarne energije oblikuje način, kako na način, kot se razvijata, in kako bi njun ra-
sanjamo in mislimo prihodnost, ekonomske na- zvoj lahko učinkoviteje služil demokratičnim
povedi, genska testiranja in projekcije klimat- interesom v dobi globalizacije (Jasanoff in Kim
skih sprememb pa nam pomagajo pri kreiranju 2009, 120)?
možnih podob bližnje in daljne prihodnosti. Po- Toda temeljno vprašanje je, ali so demo-
litične organizacije, vlade, ekonomska združenja kratični in državljanski interesi sploh še izho-
si skušajo zamisliti podobo družbe in tehnologi- dišče razmisleka? Izbrane verzije tehnološkega
je prihodnosti; gre za ključne akterje, ki delujejo razvoja namreč odražajo zlasti interese nosil-
na podlagi lastnih zamišljanj prihodnosti (Ver- cev moči. V aktualnih imaginarijih se odraža-
schraegen in Vandermoere 2017, 2). Zmožnost jo motivacije peščice akterjev. Interes po op-
zamišljanja prihodnosti je pomemben vir poli- timizaciji algoritmov z namenom izboljšanja
tičnega in družbenega življenja, ki kreira kolek- »uporabniške izkušnje« je v resnici le nekoliko
tivno izvajane prakse. Benedict Anderson (2007, zamaskirana motivacija po optimizaciji potro-
22–23) v delu Zamišljene skupnosti pojasnjuje, šništva in akumulaciji kapitala. Je optimizacija