Page 119 - Studia Universitatis Hereditati, vol 13(1) (2025)

procesov in donosov edini misljivi tip optimi- Narava kot vselej molčeča in uporabna
zacije? Hkrati družbenotehnični imaginariji metafora ali kako podatki postanejo
niso omejeni na nacionalne države, propagirajo »nafta«?
in artikulirajo jih različne skupine, korporacije, Kakšne predstave o sedanjosti in zlasti priho-
družbena gibanja in profesionalna združenja. dnosti si preko metaforičnih opisov pripoveduje-
Družbenotehnični imaginariji lahko izvira- mo danes? Večinoma gre za metafore, ki izvirajo
jo v vizijah posameznika; če je posameznikova iz netehnološkega polja, zato se lahko vprašamo,
vizija sprejeta na ravni širše skupnosti, preide v kakšne predpostavke vsebujejo? Kako metafo-
imaginarij. Koeksistira lahko več medsebojno rični besednjak oblikuje obstoječe in prihajajo-
tekmujočih imaginarijev, dominantno mesto če družbe? Dandanes je zlasti termin veliko po-
6
pa dobi tisti, ki ga potrdijo in vnazaj »reificira- datkovje vzniknil kot modna besedna zveza oz.
jo« zakonodajni organi. Imaginariji vkodira- popularna besedna skovanka (angl. buzzword),
jo vizije, kaj je misljivo/izvedljivo na področju ki jo izdatno uporabljajo v znanstvenem, me- 119
znanosti in tehnologije, ter hkrati tudi dolo- dijskem, gospodarskem in vsakdanjem diskur-
čijo okvir, kako bi morali živeti (in kako ne bi zu. Vseprisotno upodatkovljenje naših (spletnih)
smeli). Izražajo družbeno sprejeta razumevanja aktivnosti je postalo središče zanimanja. Ugoto-
dobrega in slabega (Jasanoff 2015, 4). Družbe- vitev, da so informacije in podatki prišli v središ-
notehnični imaginariji so »kolektivno fiksira- če kapitalizma, pa je našla svoj odmev v različnih
ne, institucionalno stabilizirane in javno izva- pojasnjevalnih konceptih, kot so informacijski
jane vizije zaželenih prihodnosti« (str. 4), ki kapitalizem (Castells 1996; Benkler 2006), di-
so kulturno in časovno partikularni, utelešeni gitalni kapitalizem (Schiller 1999), nadzorstveni
znotraj specifičnih družbeno-političnih okolij. kapitalizem (Zuboff 2019), platformski kapitali-
Bistvo koncepta pa vendarle ni le opis obliko- zem (Srnicek 2017) ali podatkovni kapitalizem
vanja imaginarija, koncept naslavlja performa- (Morozov 2015). Izhodiščna ideja podatkovnega
tivno moč. Ko imaginariji postanejo splošno kapitalizma izvira v »metaforičnem« razume-
sprejeti in uporabljeni, lahko oblikujejo trajek- vanju podatkov kot »novi nafti«, ki jo pridobi-
torije raziskovanja in inovacij, nadzorovanja in mo v procesu upodatkovljenja (Mayer-Schönber- Metaforična konstrukcija velikega podatkovja in umetne inteligence
financiranja razvoja. Imaginarij lahko razume- ger in Cukier 2013).
mo kot pomembno kulturno prakso, ki kreira Podatki so družbeni artefakti in specifične
skup ne naracije in interpretacije družbene real- konstrukcije. Vselej gre za določene odločitve in
nosti, toda hkrati ima lahko tudi resne norma- izbire, »kaj vidimo kot podatek«. Glede na iz-
tivne implikacije: imaginarij, ki se prične kot bor podatkov tudi odločamo o tipu realnosti, ki
opis potencialno dosegljivih prihodnosti, se jo (za)gledamo. Podatki preko specifične meta-
lahko hipoma preobrazi v predpisovanje priho- forike »nafte« postanejo družbeno »zaželena«
dnosti, ki bi morale biti dosegljive (Rieder 2018, in nujna dobrina, ki jo lahko iztisnemo iz »nara-
89–91). V tej luči se lahko prebere naslednji za- ve«, natančneje v procesu upodatkovljenja. Cen-
pis (Vlada Republike Slovenije 2021, 7): »Ume- tri moči so torej pričeli motivirano izpostavljati
tna inteligenca že danes s svojimi rezultati vse razloge in motive, zakaj so podatki uporabni in
bolj kroji naša življenja, kar pa se bo v prihod- zaželeni; med pospeševalce tega diskurza lahko
nje še potenciralo.« vključimo Svetovni gospodarski forum (World

6 V besedilu dosledno uporabljamo slovenski izraz veliko podatkovje. Iz terminološke svetovalnice Inštituta za sloven-
ski jezik Frana Ramovša posredujemo naslednje pojasnilo: »Za pojem, ki vas zanima, je v rabi več slovenskih poimeno-
vanj. Poleg masovnih podatkov in velikega podatkovja, ki ju omenjate že sami, smo našli še velepodatke, množične po-
datke, obsežne podatke, množico podatkov in gmoto podatkov. Pojavljajo se tako v strokovnih besedilih kot v termino-
loških virih« (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU 2021). Termin so uporabili tudi za prevod angleš-
ke knjige avtorice Dawn E. Holmes (2019).