Page 157 - Studia Universitatis Hereditati, vol 13(1) (2025)

zares omembe vrednega. Ali karkoli, kar bi mo- the Czech Technical University, which ranks
glo zdržati resno presojo, pomerjeno z mednar- among the five biggest publishers in the Czech
odnimi knjigotrškimi standardi. Razen seveda Republic and has released almost 12,000 book
namiga (skupaj z vzajemnim katalogom), kdo od titles over the last half-century? Still the same:
slovenskih raziskovalcev je objavil pri kateri tuji a thick, greasy, deep, ignorant, black Nothing –
založbi. Francoskih založb pozna namreč BIB- absolutely nothing.
LIO-C le za statistično nepomemben vzorec. Ve And so it continues. Flipping through the
le za dve italijanski akademski založniški hiši. BIBLIO-C list might even reveal to a Slovene
Španski jezikovno-znanstveni prostor mu je – colleagues toiling beyond the reach of the
zaprt s sedmerimi pečati. Enako skandinavski, planned, barracks-like scientific economy in the
6
kitajski (!) in indijski objavljalni horizont. ‘Alpine paradise’ often have no idea where in the
Znanost, izdana v slovanskih jezikih in pri darkest corners of their mental coordinates to
založbah »vzhodno od Zahoda«, pa mu je sploh relegate such scientific-administrative absurd- 157
temna, neznana dežela in zanj praktično ne obstaja. ities – a rather unflattering testimony to the
Misliti je, da uvrstitev na seznam BIBLIO-C senselessly servile bowing to the cultural-impe-
ne korespondira z nikako razvidno logiko razen rialistic practice of publishing with presses ‘west
dogovorne oz. posamičnikovega interesa po uvr- of the East’, mostly in English.
stitvi tuje založbe, kjer je objavil, na seznam BIB A sobering reality: the BIBLIO-C list can
LIO-C – »na predlog«. Kajpak ni treba posebej be read faster than it takes to soft-boil an egg. It
7
includes just 324 publishers spread across the
5
6 Tak izbor potegne za seboj sklepalni korolarij: Dve najšte- globe – yes, you read that correctly.
vilčnejši državi na svetu – Indija in Kitajska – po sod- Therefore, this small list cannot purport to
bi sestavljavcev seznama BIBLIO-C spravita skupaj komaj-
da toliko kakovostne znanosti in objav, kot jih zmore rea- convey anything bibliographically important or
lizirati manj akademskih založb, kot je prstov na eni roki. survive rigorous examination against interna-
Glede na ekonomsko in razvojno moč Kitajske ter Indije, ki ju tional book trade criteria. Its only use (cross-re-
njune znanstvene ustanove podpirajo bistveno propulzivneje,
kot je to v EU, taka reprezentacija vzhodne objavljalne akade- ferencing the COBISS catalogue) is to suggest
me najbrž ne potrebuje posebnega komentarja. Do učenjakov which Slovenian academics have published with
Vzhoda je namreč nič manj kot – prezirljiva. In zatorej žaljiva.
7 Na seznamu BIBLIO-C za leto 2024 ni nobene ruske, srb- which foreign presses. It knows only two Ital-
ske, bolgarske, slovaške niti madžarske založbe. To bi po- ian academic publishing houses, acknowledges Niti črno niti belo, temveč barvito! • Not Black or White, but Vibrantly Coloured!
temtakem verjetno moralo nujno pomeniti, da v omenje- only a statistically insignificant sample of French
nih državah ni niti ene kakovostne znanstvene založbe oz.
da je kakovostnih znanstvenih objav tam tako mizerno publishers, and stays closed off from the Span-
malo, da znanstvena založba le-tam nima nikakega mesta; ish, Scandinavian, Chinese (!), and Indian pub-
po BIBLIO-C so namreč Rusija, Srbija, Bolgarija, Slovaška lishing ecosystems. 6
in Madžarska očitno nič drugega kot znanstvena puščava.
BIBLIO-C pozna le eno poljsko založbo. Torej beleži le eno
založbo v državi s skoraj 40 milijoni prebivalcev, z okoli 500
univerzami in s poglavitnimi univerzami (Varšava, Krakov), 5 Consider, for instance, the Scilit database (https://www
ki so na mednarodnih indeksih bistveno višje, kot je največja .scilit.com/publishers), which meticulously records pub-
in najboljša slovenska, Univerza v Ljubljani. V češkem prosto- lishers across the globe in real time, cataloguing no few-
ru pa BIBLIO-C evidentira le založbo Univerze v Pardubicah er than 26,864 of them. This vast repository, a testament
(univerza je po velikosti primerljiva Univerzi na Primorskem), to the ceaseless endeavour to map the ever-expanding uni-
kar je glede na češki knjižni trg z akademsko knjigo in merljiva verse of scholarly publishing, offers a striking illustration
razmerja moči na njem (kakovost in velikost uredništev, ute- of the scale and dynamism of academic discourse today.
čena objavljalna praksa in moč ustanove, kjer gre za univerzi- 6 This choice pulls behind it a sharp corollary: the compil-
tetno založbo, število naslovov v letu, knjižni obrat ...) povsem ers of the BIBLIO-C list judge the world’s two most popu-
nereprezentativno. Toda: nič novega niti posebej nepričako- lated countries – India and China – to have barely enough
vanega v slovenskem planskem znanstvenem gospodarstvu. quality research and publications to rival the output of less
Ostaja pa zagatno vprašanje: Kdo in kako umešča na zadev- than five academic presses. Given the economic and devel-
ni seznam? Pa tudi na to zagonetko je mogoče izkopati odgo- opmental power of China and India, whose research in-
vor: Založbe se na seznam uvrščajo po načelu dogovorne eko- stitutions drive knowledge with a dynamism that far out-
nomije – na predlog (zainteresira nega); glej https://www.arrs strips much of the European Union, such a depiction of
.si/sl/akti/23/inc/metod-skupna-23-Priloga1.pdf. Eastern academia hardly requires more comment. Quite