Page 70 - Studia Universitatis Hereditati, vol 6(2) (2018)
P. 70
dia universitatis her editati, letnik 6 (2018), številk a 2 70Leta 1925 je tovarna dobila svoje bolj pozna-lahko opazujemo še danes. Leta 1936 je Lucia-
no ime Arrigoni (Terčon 1989, 123–135). Svojo no Marsico (Edilizia, Strade, Cementi) zasnoval
hereditatiproizvodnjo so razširili na proizvajanje jušnihlevi trakt, temu pa je leta 1938 sledilo še snovanje
kock in antipaste (Kramar 1987, 423). V času desnega trakta pod vodstvom Dott. Ing. Rodol-
dvajsetih let dvajsetega stoletja je tovarna do- fa Coppe (Studio d‘ ingegneria civile, Impresa di
bila tudi svojo električno napeljavo, agregat in construzione Trieste) (Tomšič 2002, 132). Enoten
vodovodno napeljavo (Tomšič 2002, 132). videz vhoda sestavljata dva polkrožno zaključe-
na zrcalno postavljena traktata z ravno streho,
Novo vodstvo tovarne je prineslo snovan- ki se zaključi z dvignjeno odprto teraso in sklen-
je nove proizvodna hale – osrednje arhitekture jeno polkrožno betonsko konstrukcijo. Trakta
tovarniškega kompleksa. Tržaška projektanta B. spoštujeta ulično linijo, ob njima pa se prostor
Luignani in P. Bencian sta pri snovanju upora- odpira v širok vhodni porton. Razgibana povr-
bljala takrat sodobne trende projektiranja, ki se šina fasade dvoetažnih vhodnih objektov odse-
kažejo skozi organizacijo prostorov in tehnologi- va notranjo funkcijo in ustroj prostorov. Viši-
jo konstrukcije (dvoetažna železobetonska kon- no stavbe še posebej poudarjajo visoki okenski
strukcija, stoječa na stebrih). Pri snovanju so prav in vratni segmenti. Okna etažnega dela so nižja
tako opazni vplivi klasicistične tradicije (kom- kot okna zgornjih poslovnih prostorov. Zasnova
pozicija in oblikovanje detajlov). Nova tovarna predstavlja hkrati umirjeno in razgibano celoto,
je bila odprta leta 1927, na njeno otvoritev pa je ki spaja funkcionalistično snovanje z umetniško
prišel celo podpredsednik Italije (Tomšič 2002, rešitvijo. Vhodni arhitekturni objekt predstavlja
132).. prelom od tedaj aktualne režimske fašistične in
italijanske nacionalistične arhitekture.
Na drugi strani, tam kjer je bla pa tovarna,
ki jo je postavu Warchanek, je pa nov last- Štirideseta leta dvajsetega stoletja so prinesla
nik biu italijanski državljan, ki mu je blo izgradnjo polkrožne kurilnice z optičnim
ime Sanguineti. Sanguineti je biu pa last- videzom sakralnega objekta, šestdeset metrov
nik blagovne znamke Arrigoni. Arrigoni je visokega tovarniškega dimnika in pritlično
stara blagovna znamka še iz sredine 19. sto- skladišče za les z nazobčano strešno strukturo.
letja, ukvarjali pa so se predvsem z mesom. Kurilnica optično spominja na sakralni objekt,
Oni so imel sedeže v Genovi in so uvažal v njej pa še leta 2002 stal originalni kurilni kotel
meso iz Avstralije in ga potem distribuiral na iz konca tridesetih let. Dimnik je še danes jasen
italijanskem trgu. No in očitno je ta gospod akcent izolske krajine, ki simbolizira gospodar-
Sanguineti videl nekako en razvojni poten- ski uspeh tovarne svoje dobe (Tomšič 2002, 133).
cial tudi v tem, da proizvaja ribje konzerve
in je v ta namen potem pač v Izoli izjemno Konec druge svetovne vojne je prinesel
povečal tovarniške zmogljivosti. Tako da je menjavo oblasti in politično nestabilnost. Izola
ta tovarna konec 20-ih let začela z novim el- je kot del svobodnega tržaškega ozemlja spada-
anom in v bistveno večjem obsegu proiz- la pod jugoslovansko cono B. Evakuacija strojev
vajat kot je to pač počela prej.« (Intervju s za izdelavo pločevinaste embalaže, orodja, večje-
Srečkom Gombačem, arhiv društva Histri- ga dela surovin, hladilnic, ribiške flote in osta-
on) lih premičnin leta 1947 so spremljale tudi kaotič-
ne razmere v delovanju tovarne. Ukinjen nadzor
Trideseta leta dvajsetega stoletja so prines- na vratih, konec zaklepanja skladišč in splošno
la reprezentančno urejanje kompleksa. Novoz- pomanjkanje sta pomenila pogosto odnašanje
grajeni tovarniški menzi ob cesti je sledila ure- kakšne konzerve ali nekaj rib s strani zaposlenih.
ditev in gradnja reprezentančne ulične fasade z Poleg tega je bil v veliki meri opuščen tudi raču-
vhodnimi poslovnimi prostori, tj. gradnja do- novodski nadzor, zaradi česar je tovarna poslova-
minantnega vhoda z upravnimi prostori, ki jo
no ime Arrigoni (Terčon 1989, 123–135). Svojo no Marsico (Edilizia, Strade, Cementi) zasnoval
hereditatiproizvodnjo so razširili na proizvajanje jušnihlevi trakt, temu pa je leta 1938 sledilo še snovanje
kock in antipaste (Kramar 1987, 423). V času desnega trakta pod vodstvom Dott. Ing. Rodol-
dvajsetih let dvajsetega stoletja je tovarna do- fa Coppe (Studio d‘ ingegneria civile, Impresa di
bila tudi svojo električno napeljavo, agregat in construzione Trieste) (Tomšič 2002, 132). Enoten
vodovodno napeljavo (Tomšič 2002, 132). videz vhoda sestavljata dva polkrožno zaključe-
na zrcalno postavljena traktata z ravno streho,
Novo vodstvo tovarne je prineslo snovan- ki se zaključi z dvignjeno odprto teraso in sklen-
je nove proizvodna hale – osrednje arhitekture jeno polkrožno betonsko konstrukcijo. Trakta
tovarniškega kompleksa. Tržaška projektanta B. spoštujeta ulično linijo, ob njima pa se prostor
Luignani in P. Bencian sta pri snovanju upora- odpira v širok vhodni porton. Razgibana povr-
bljala takrat sodobne trende projektiranja, ki se šina fasade dvoetažnih vhodnih objektov odse-
kažejo skozi organizacijo prostorov in tehnologi- va notranjo funkcijo in ustroj prostorov. Viši-
jo konstrukcije (dvoetažna železobetonska kon- no stavbe še posebej poudarjajo visoki okenski
strukcija, stoječa na stebrih). Pri snovanju so prav in vratni segmenti. Okna etažnega dela so nižja
tako opazni vplivi klasicistične tradicije (kom- kot okna zgornjih poslovnih prostorov. Zasnova
pozicija in oblikovanje detajlov). Nova tovarna predstavlja hkrati umirjeno in razgibano celoto,
je bila odprta leta 1927, na njeno otvoritev pa je ki spaja funkcionalistično snovanje z umetniško
prišel celo podpredsednik Italije (Tomšič 2002, rešitvijo. Vhodni arhitekturni objekt predstavlja
132).. prelom od tedaj aktualne režimske fašistične in
italijanske nacionalistične arhitekture.
Na drugi strani, tam kjer je bla pa tovarna,
ki jo je postavu Warchanek, je pa nov last- Štirideseta leta dvajsetega stoletja so prinesla
nik biu italijanski državljan, ki mu je blo izgradnjo polkrožne kurilnice z optičnim
ime Sanguineti. Sanguineti je biu pa last- videzom sakralnega objekta, šestdeset metrov
nik blagovne znamke Arrigoni. Arrigoni je visokega tovarniškega dimnika in pritlično
stara blagovna znamka še iz sredine 19. sto- skladišče za les z nazobčano strešno strukturo.
letja, ukvarjali pa so se predvsem z mesom. Kurilnica optično spominja na sakralni objekt,
Oni so imel sedeže v Genovi in so uvažal v njej pa še leta 2002 stal originalni kurilni kotel
meso iz Avstralije in ga potem distribuiral na iz konca tridesetih let. Dimnik je še danes jasen
italijanskem trgu. No in očitno je ta gospod akcent izolske krajine, ki simbolizira gospodar-
Sanguineti videl nekako en razvojni poten- ski uspeh tovarne svoje dobe (Tomšič 2002, 133).
cial tudi v tem, da proizvaja ribje konzerve
in je v ta namen potem pač v Izoli izjemno Konec druge svetovne vojne je prinesel
povečal tovarniške zmogljivosti. Tako da je menjavo oblasti in politično nestabilnost. Izola
ta tovarna konec 20-ih let začela z novim el- je kot del svobodnega tržaškega ozemlja spada-
anom in v bistveno večjem obsegu proiz- la pod jugoslovansko cono B. Evakuacija strojev
vajat kot je to pač počela prej.« (Intervju s za izdelavo pločevinaste embalaže, orodja, večje-
Srečkom Gombačem, arhiv društva Histri- ga dela surovin, hladilnic, ribiške flote in osta-
on) lih premičnin leta 1947 so spremljale tudi kaotič-
ne razmere v delovanju tovarne. Ukinjen nadzor
Trideseta leta dvajsetega stoletja so prines- na vratih, konec zaklepanja skladišč in splošno
la reprezentančno urejanje kompleksa. Novoz- pomanjkanje sta pomenila pogosto odnašanje
grajeni tovarniški menzi ob cesti je sledila ure- kakšne konzerve ali nekaj rib s strani zaposlenih.
ditev in gradnja reprezentančne ulične fasade z Poleg tega je bil v veliki meri opuščen tudi raču-
vhodnimi poslovnimi prostori, tj. gradnja do- novodski nadzor, zaradi česar je tovarna poslova-
minantnega vhoda z upravnimi prostori, ki jo
