Page 66 - Studia Universitatis Hereditati, vol 6(2) (2018)
P. 66
dia universitatis her editati, letnik 6 (2018), številk a 2 66pa je bilo postavljenih še nekaj drugih obratov zanovim gospodarjem, ti novi gospodarji pa so
predelavo hrane, hala za izdelavo sodov in dru- postali … v primeru /prej/francoske tovar-
hereditatigih mizarskih izdelkov, skladiščne hale ter hišane je to postala pač družba, ki se je imeno-
za osebje in hlev. Vse skupaj je tvorilo funkcio- vala Società Conservifici in ta družba je tovar-
nalno zasnovano celoto. Marchetti je racionalno ni dala ime Ampelea. (Intervju s Srečkom
zasnovo tovarniškega kompleksa omilil s tradi- Gombačem, arhiv društva Histrion)
cionalnimi elementi klasicizma, vidnimi na fasa-
di (pročelju) tovarne (poudarjenost polj, ritmič- Med leti 1918 in 1920 je tovarna, zaradi
nost stavbnih odprtin). Bogat finančni status posledic prve svetovne vojne, prekinila s svo-
tovarne se je kazal tudi z opečnatimi dimniki jim delovanjem (Volpi Lisjak 2001, 138). Leta
(Tomšič 2002, 138). Konec 19. stoletja sta tovarni 1920 jo je, poleg še nekaj drugih izolskih tovarn,
Ampelea in Arrigoni skupaj zaposlovali 760 de- nato prevzelo tržaško podjetje Conservifici S.A.
lavk, malo več kot 200 ribičev in 26 pomoršča- (Tomšič 2002, 139). Italijanski prevzem indus-
kov, ki so se ukvarjali s prevozom izdelkov (Kra- trijskih obratov je bila posledica leta 1920 sklen-
mar 1987, 309). jene Rapalske pogodbe med Kraljevino Italijo in
Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, po kat-
Leta 1892 je tovarno prevzela anglo-avstrij- eri je bila končno določena nova meja med drža-
ska banka s sedežem v Trstu. Francoska delniš- vama. Slovensko Primorje, del Dolenjske in del
ka družba je tako dobila novega lastnika in tudi Notranjske so po novem postali del italijanskega
novo ime – Usines de l‘Ancienne Société Généra- državnega ozemlja.
le Française de Conserves Alimentairies. Starega
imena tovarne novi lastniki niso bistveno spre- Konec dvajsetih let dvajsetega stoletja je ar-
minjali, v strahu pred izgubo odjemalcev po ce- hitekt Romitta zasnoval nove vhodne stavbe, ki
lem svetu. Dodali so mu zgolj Usine de l‘Ancien- stoji še danes, ter poslovnih objektov za in ob
ne, kar v prevodu pomeni stare tovarne (Volpi njej. Stavba je bila zasnovana v klasicističnem sti-
Lisjak 2001, 137). Tovarna je razširila svojo pro- lu (dvoetažni vhodni atrij z dvignjenim fasad-
izvodnjo konzerviranja hrane še na sadje (slive), nim timpanonom in simetričnima stavbnima
zelenjavo (grah, fižol, paradižnik) in goveje meso kriloma) z oblikovnimi elementi italijanskega
(Kramar 1987, 309). Za namene širitve proizvod- modernističnega gibanja (širok polkrožni vhod-
nje so bili postavljeni še klavnica in hlevi, tovar- ni portal, zvišana polkrožna vhoda ob strani
na pa je dobila tudi svojo t.i. lokomobilo. Doži- glavnega vhoda). Leta 1930 je tovarna ponovno
vela je nov razcvet. Postala je glavni dobavitelj dobila novo ime – tovarna Ampelea S. A. Con-
hrane za avstroogrsko vojsko, svoj izvozni trg pa servifici. V naslednjih letih je prišlo do modern-
je razširila tudi v Rusijo, v Ameriko ter na Bližn- izacije in adaptacije starih objektov ter gradn-
ji Vzhod (Tomšič 2002, 138). je novih. Poseben tehniški dosežek predstavlja
šestnajst metrsko strešno predalčje, ki zaključuje
In leta 1915 so se vse te aktivnosti pravzaprav skladišče (Tomšič 2002, 139).
skoraj ugasnile, zaradi tega, ker je v teh kra-
jih divjala prva svetovna vojna. Prva svetov- V medvojnem obdobju je začela Ampelea
na vojna je prinesla strahovite spremembe v tudi s pridelavo ribje moke in ribjega olja, mar-
te kraje. Namreč, že to dejstvo, da je bila tu v melade, paradižnikov mezge, ter konzerviran-
bližini vojna, je pomenilo, da so ljudje pač tr- jem zelenjave, slanih filetov inčunov ter raznih
peli lakoto in družba je postala neorganizi- paštet. Tik pred začetkom druge svetovne vo-
rana ravno zaradi tega, ker se med vojno pač jne je tovarna zaposlovala kar 1200 delavcev, po
ne da normalno funkcionirat. In po prvi sve- večini žensk iz zaledja Izole, proizvedla pa je kar
tovni vojni je bil ta teritorij priključen kral- 14 milijonov konzerv na leto (Volpi Lisjak 2001,
jevini Italiji. /…/ je prišlo do zamenjave ka- 139)..
pitala. Avstrijci so svoje premoženje prodali
Z jugoslovanskim prevzemom oblasti v
Slovenskem primorju maja leta 1945 se je obra-
predelavo hrane, hala za izdelavo sodov in dru- postali … v primeru /prej/francoske tovar-
hereditatigih mizarskih izdelkov, skladiščne hale ter hišane je to postala pač družba, ki se je imeno-
za osebje in hlev. Vse skupaj je tvorilo funkcio- vala Società Conservifici in ta družba je tovar-
nalno zasnovano celoto. Marchetti je racionalno ni dala ime Ampelea. (Intervju s Srečkom
zasnovo tovarniškega kompleksa omilil s tradi- Gombačem, arhiv društva Histrion)
cionalnimi elementi klasicizma, vidnimi na fasa-
di (pročelju) tovarne (poudarjenost polj, ritmič- Med leti 1918 in 1920 je tovarna, zaradi
nost stavbnih odprtin). Bogat finančni status posledic prve svetovne vojne, prekinila s svo-
tovarne se je kazal tudi z opečnatimi dimniki jim delovanjem (Volpi Lisjak 2001, 138). Leta
(Tomšič 2002, 138). Konec 19. stoletja sta tovarni 1920 jo je, poleg še nekaj drugih izolskih tovarn,
Ampelea in Arrigoni skupaj zaposlovali 760 de- nato prevzelo tržaško podjetje Conservifici S.A.
lavk, malo več kot 200 ribičev in 26 pomoršča- (Tomšič 2002, 139). Italijanski prevzem indus-
kov, ki so se ukvarjali s prevozom izdelkov (Kra- trijskih obratov je bila posledica leta 1920 sklen-
mar 1987, 309). jene Rapalske pogodbe med Kraljevino Italijo in
Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, po kat-
Leta 1892 je tovarno prevzela anglo-avstrij- eri je bila končno določena nova meja med drža-
ska banka s sedežem v Trstu. Francoska delniš- vama. Slovensko Primorje, del Dolenjske in del
ka družba je tako dobila novega lastnika in tudi Notranjske so po novem postali del italijanskega
novo ime – Usines de l‘Ancienne Société Généra- državnega ozemlja.
le Française de Conserves Alimentairies. Starega
imena tovarne novi lastniki niso bistveno spre- Konec dvajsetih let dvajsetega stoletja je ar-
minjali, v strahu pred izgubo odjemalcev po ce- hitekt Romitta zasnoval nove vhodne stavbe, ki
lem svetu. Dodali so mu zgolj Usine de l‘Ancien- stoji še danes, ter poslovnih objektov za in ob
ne, kar v prevodu pomeni stare tovarne (Volpi njej. Stavba je bila zasnovana v klasicističnem sti-
Lisjak 2001, 137). Tovarna je razširila svojo pro- lu (dvoetažni vhodni atrij z dvignjenim fasad-
izvodnjo konzerviranja hrane še na sadje (slive), nim timpanonom in simetričnima stavbnima
zelenjavo (grah, fižol, paradižnik) in goveje meso kriloma) z oblikovnimi elementi italijanskega
(Kramar 1987, 309). Za namene širitve proizvod- modernističnega gibanja (širok polkrožni vhod-
nje so bili postavljeni še klavnica in hlevi, tovar- ni portal, zvišana polkrožna vhoda ob strani
na pa je dobila tudi svojo t.i. lokomobilo. Doži- glavnega vhoda). Leta 1930 je tovarna ponovno
vela je nov razcvet. Postala je glavni dobavitelj dobila novo ime – tovarna Ampelea S. A. Con-
hrane za avstroogrsko vojsko, svoj izvozni trg pa servifici. V naslednjih letih je prišlo do modern-
je razširila tudi v Rusijo, v Ameriko ter na Bližn- izacije in adaptacije starih objektov ter gradn-
ji Vzhod (Tomšič 2002, 138). je novih. Poseben tehniški dosežek predstavlja
šestnajst metrsko strešno predalčje, ki zaključuje
In leta 1915 so se vse te aktivnosti pravzaprav skladišče (Tomšič 2002, 139).
skoraj ugasnile, zaradi tega, ker je v teh kra-
jih divjala prva svetovna vojna. Prva svetov- V medvojnem obdobju je začela Ampelea
na vojna je prinesla strahovite spremembe v tudi s pridelavo ribje moke in ribjega olja, mar-
te kraje. Namreč, že to dejstvo, da je bila tu v melade, paradižnikov mezge, ter konzerviran-
bližini vojna, je pomenilo, da so ljudje pač tr- jem zelenjave, slanih filetov inčunov ter raznih
peli lakoto in družba je postala neorganizi- paštet. Tik pred začetkom druge svetovne vo-
rana ravno zaradi tega, ker se med vojno pač jne je tovarna zaposlovala kar 1200 delavcev, po
ne da normalno funkcionirat. In po prvi sve- večini žensk iz zaledja Izole, proizvedla pa je kar
tovni vojni je bil ta teritorij priključen kral- 14 milijonov konzerv na leto (Volpi Lisjak 2001,
jevini Italiji. /…/ je prišlo do zamenjave ka- 139)..
pitala. Avstrijci so svoje premoženje prodali
Z jugoslovanskim prevzemom oblasti v
Slovenskem primorju maja leta 1945 se je obra-
