Page 123 - Studia Universitatis Hereditati, vol 8(2) (2020)
P. 123
ia universitatiskot sredstvo za sporazumevanje (sporazumeval- na evropski jezikovni politiki, imamo veliko ar-
ni vidik) (Prav tam.) Obe navedbi torej učitelja gumentov, ki v sodobnem času govorijo v prid
metode poučevanja italijanščine kot drugega jezik a na dvojezičnem območju slovenske istr e ... 123 spodbujajo in usmerjajo v naravno učenje jezika, rabe komunikacijskega pristopa, s katerim uče-
ki je podobno usvajanju materinščine. Opredeli- nec karseda naravno usvaja J2.
tev predmeta v nobenem delu ne govori o tem, da
mora potekati poučevanje drugega jezika v ma- Zaključek
terinščini. Prav nasprotno dokument učitelja us-
merja k pristopom, kjer je jezik v funkciji in torej Izhajajoč iz lastne prakse poučevanja itali-
sredstvo sporazumevanja. janščine od 1. do 5. razreda ter teoretske osnove
želimo ugotoviti, kako metodologija poučevan-
Med operativnimi cilji dokument oprede- ja J2 vpliva na razvoj sporazumevalne zmožnosti
ljuje sprejemanje (govorjenih in pisnih) besedil v pri učencih. Zgodovinski pregled glotodidaktike
italijanskem jeziku, ki je lahko nebesedno, s po- poučevanja TJ/J2 ponuja vpogled v posamezne
sameznimi besedami, z besednimi zvezami ali s metode poučevanja ter omogoča razumevan-
kratkimi povedmi, s kratkimi odgovori na vpra- je posameznih trendov (od deduktivnih do in-
šanja in vprašanji, s povzemanjem, z interpreta- duktivnih pristopov). Pregled Učnega načrta,
cijo besedila. V vseh možnostih učenčevega od- ki določa poučevanje italijanščine na narodno
zivanja, razen pri nebesednem in v materinščini mešanem območju slovenske Istre, omogoča uvid
(ob koncu 1. VIO), se pričakuje odziv v italijan- v možnosti uporabe posameznih pristopov. Sle-
skem jeziku. Tudi iz operativnih ciljev je torej di analiza posamezne metode/pristopa v konk-
mogoče razbrati spodbujanje k razvijanju spora- retni situaciji poučevanja italijanščine, kjer smo
zumevalne zmožnosti v drugem jeziku, zato lah- izpostavili prednosti in slabosti. Vsi relevant-
ko sklepamo, da mora tudi učitelj pri pouku dru- ni dokumenti kažejo na to, da je stik z drugim
gega jezika večinoma uporabljati italijanski jezik. jezikom med poukom zaželen in priporočljiv,
Sporazumevalno zmožnost učencev tako razvija vendar pa so vse metode primerne v določenih
preko vsebin, dejavnosti in medpredmetnih po- segmentih in če so zavestno uporabljene s točno
vezav. Z navedenimi dejavnostmi in medpred- določenimi cilji. Ta zaključek lahko posplošimo
metno povezavo učitelj uresničuje zastavljene tudi na osnovne šole na narodno mešanem ob-
učne cilje. Ti se v devetletnem osnovnošolskem močju slovenske Istre.
izobraževanju nenehno nadgrajujejo ter preple-
tajo. Povzetek
Priporočila v Učnem načrtu, ki se nanašajo Pričujoči članek ponuja zgodovinski pregled glotodi-
na didaktiko, ostajajo podobna v 1. in 2. VIO: “V daktike poučevanja J2/TJ ter implementacijo posame-
pouk vključujemo načelo naravnega usvajanja zne metode pri pouku skladno s tem, kar določa Učni
drugega jezika v življenjskih okoliščinah. Slov- načrt za italijanščino na narodno mešanem območju
ničnih znanj posebej ne razlagamo, ampak jih slovenske Istre. Slovnično-prevajalna metoda je kljub
urimo in utrjujemo v različnih govornih položa- pomanjkljivostim pri pouku jezikov še vedno delno pri-
jih.« (Učni načrt 2011, 24). sotna v nekaterih segmentih, predvsem zato, ker majhno
število ur J2 omejuje čas na voljo za naravno razumeva-
Od leta 2011 dalje se je pričelo nadgrajevati nje posameznih pomenov. Direktna metoda je podob-
komunikacijski pristop »v dejavnostno in zmo- na usvajanju materinščine in temelji na principu induk-
žnostno naravnano zasnovo poučevanja« (Učni tivne teorije, torej da se jezika učimo s posnemanjem
načrt 2011, 5). Dokument je tudi v didaktičnih in ne z analizo, z rabo in ne s slovnico. Avdio-lingvalna
priporočilih za izvajanje pouka zelo aktualiziran metoda je enolična, nekreativna in močno zaznamo-
in močno odraža smernice Evropske unije in nje- vana z rutino, ki pa je za mnoge učence dolgočasna in
ne jezikovne politike. Izhajajoč iz temeljnega do- zato neprivlačna. Pozitivna plat metode je predvidljivost
kumenta, ki narekuje pouk italijanščine na na- sporazumevalnih vzorcev, ki omogoča učencem s šib-
rodno mešanem obočju slovenske Istre in temelji
ni vidik) (Prav tam.) Obe navedbi torej učitelja gumentov, ki v sodobnem času govorijo v prid
metode poučevanja italijanščine kot drugega jezik a na dvojezičnem območju slovenske istr e ... 123 spodbujajo in usmerjajo v naravno učenje jezika, rabe komunikacijskega pristopa, s katerim uče-
ki je podobno usvajanju materinščine. Opredeli- nec karseda naravno usvaja J2.
tev predmeta v nobenem delu ne govori o tem, da
mora potekati poučevanje drugega jezika v ma- Zaključek
terinščini. Prav nasprotno dokument učitelja us-
merja k pristopom, kjer je jezik v funkciji in torej Izhajajoč iz lastne prakse poučevanja itali-
sredstvo sporazumevanja. janščine od 1. do 5. razreda ter teoretske osnove
želimo ugotoviti, kako metodologija poučevan-
Med operativnimi cilji dokument oprede- ja J2 vpliva na razvoj sporazumevalne zmožnosti
ljuje sprejemanje (govorjenih in pisnih) besedil v pri učencih. Zgodovinski pregled glotodidaktike
italijanskem jeziku, ki je lahko nebesedno, s po- poučevanja TJ/J2 ponuja vpogled v posamezne
sameznimi besedami, z besednimi zvezami ali s metode poučevanja ter omogoča razumevan-
kratkimi povedmi, s kratkimi odgovori na vpra- je posameznih trendov (od deduktivnih do in-
šanja in vprašanji, s povzemanjem, z interpreta- duktivnih pristopov). Pregled Učnega načrta,
cijo besedila. V vseh možnostih učenčevega od- ki določa poučevanje italijanščine na narodno
zivanja, razen pri nebesednem in v materinščini mešanem območju slovenske Istre, omogoča uvid
(ob koncu 1. VIO), se pričakuje odziv v italijan- v možnosti uporabe posameznih pristopov. Sle-
skem jeziku. Tudi iz operativnih ciljev je torej di analiza posamezne metode/pristopa v konk-
mogoče razbrati spodbujanje k razvijanju spora- retni situaciji poučevanja italijanščine, kjer smo
zumevalne zmožnosti v drugem jeziku, zato lah- izpostavili prednosti in slabosti. Vsi relevant-
ko sklepamo, da mora tudi učitelj pri pouku dru- ni dokumenti kažejo na to, da je stik z drugim
gega jezika večinoma uporabljati italijanski jezik. jezikom med poukom zaželen in priporočljiv,
Sporazumevalno zmožnost učencev tako razvija vendar pa so vse metode primerne v določenih
preko vsebin, dejavnosti in medpredmetnih po- segmentih in če so zavestno uporabljene s točno
vezav. Z navedenimi dejavnostmi in medpred- določenimi cilji. Ta zaključek lahko posplošimo
metno povezavo učitelj uresničuje zastavljene tudi na osnovne šole na narodno mešanem ob-
učne cilje. Ti se v devetletnem osnovnošolskem močju slovenske Istre.
izobraževanju nenehno nadgrajujejo ter preple-
tajo. Povzetek
Priporočila v Učnem načrtu, ki se nanašajo Pričujoči članek ponuja zgodovinski pregled glotodi-
na didaktiko, ostajajo podobna v 1. in 2. VIO: “V daktike poučevanja J2/TJ ter implementacijo posame-
pouk vključujemo načelo naravnega usvajanja zne metode pri pouku skladno s tem, kar določa Učni
drugega jezika v življenjskih okoliščinah. Slov- načrt za italijanščino na narodno mešanem območju
ničnih znanj posebej ne razlagamo, ampak jih slovenske Istre. Slovnično-prevajalna metoda je kljub
urimo in utrjujemo v različnih govornih položa- pomanjkljivostim pri pouku jezikov še vedno delno pri-
jih.« (Učni načrt 2011, 24). sotna v nekaterih segmentih, predvsem zato, ker majhno
število ur J2 omejuje čas na voljo za naravno razumeva-
Od leta 2011 dalje se je pričelo nadgrajevati nje posameznih pomenov. Direktna metoda je podob-
komunikacijski pristop »v dejavnostno in zmo- na usvajanju materinščine in temelji na principu induk-
žnostno naravnano zasnovo poučevanja« (Učni tivne teorije, torej da se jezika učimo s posnemanjem
načrt 2011, 5). Dokument je tudi v didaktičnih in ne z analizo, z rabo in ne s slovnico. Avdio-lingvalna
priporočilih za izvajanje pouka zelo aktualiziran metoda je enolična, nekreativna in močno zaznamo-
in močno odraža smernice Evropske unije in nje- vana z rutino, ki pa je za mnoge učence dolgočasna in
ne jezikovne politike. Izhajajoč iz temeljnega do- zato neprivlačna. Pozitivna plat metode je predvidljivost
kumenta, ki narekuje pouk italijanščine na na- sporazumevalnih vzorcev, ki omogoča učencem s šib-
rodno mešanem obočju slovenske Istre in temelji
