Page 120 - Studia Universitatis Hereditati, vol 8(2) (2020)
P. 120
Pomembno je razumevanje, da učenec v proce- ga ter pri delovanju šole na ustni in pisni ravni.«
su razvijanja sporazumevalne zmožnosti v J2/TJ (Novak Lukanovič, Zudič Antonič in Varga
studia universitatis hereditati, letnik 8 (2020), številka 2 dela napake. Te sodijo v proces učenja in doka- 2011, 353). Podobne primere dobrih praks sreča- hereditati
zujejo, kako učenec napreduje v učnem procesu mo v ostalih narodno mešanih območjih v Slo-
(individualni učni napredek). Tako učenec kot veniji in zamejstvu: slovenščina v dvojezičnem
učitelj vesta, da so napake iztočnica za indivi- šolstvu v Prekmurju, v šolah italijanske manjši-
dualno pomoč učencu ter osnova za načrtovanje ne v Slovenski Istri, v Tržaški, Goriški in Videm-
nadaljnjih korakov. Učni načrt usmerja učite- ski pokrajini v Italiji, na avstrijskem Koroškem
lja k temu, da napak ne popravlja, temveč svetu- in v Porabju (Morato Vatovec 1995). V vseh naš-
je, kako bi jih učenec lahko odpravil. Slovnično- tetih primerih gre za željo po ustvarjanju pogo-
-prevajalna metoda je z vidika razlage slovničnih jev, v katerih je učenec nenehno izpostavljen je-
pravil v prvih dveh vzgojno-izobraževalnih ob- ziku in ga posledično verjetno tako dobro usvoji
dobjih skorajda nemogoča, saj učenci spozna- kot materinščino.
jo termin besedne vrste pri materinščini, t.j.
slovenskem jeziku, šele v šestem razredu. Zazna- Metoda, pri kateri je učenec ves čas iz-
vanje besednih vrst je kljub temu zelo smiselno postavljen rabi TJ/J2, najlažje ponazorimo z iz-
tudi pri tujejezikovnem pouku, saj učenci hitro razom jezikovna potopitev ali jezikovna kopel
prepoznajo predvsem glagol – besedo, ki opisuje (angl. full immersion). Metoda pravzaprav obsta-
dejanje, stanje, dogajanje. Prav tako hitro zazna- ja že od nekdaj, od začetkov govora. Način je bil
jo spremembe osebne glagolske oblike v povezavi prisoten ob osvajanjih novega ozemlja in čezoce-
z zaimkom. Pri tujejezikovnem pouku je zato od anskem trgovanju. Pri pouku italijanščine na na-
5. razreda dalje smiselno prikazati shemo spre- rodno mešanem območju slovenske Istre sreča-
ganja glagola, vendar šele zatem, ko smo ga upo- mo mehkejšo obliko rabe direktne metode, saj
rabili v različnih naravnih govornih situacijah. so učitelji povečini pripadniki slovenske naro-
Shematski prikaz spreganja glagola lahko sledi dne skupnosti s pridobljeno ustrezno izobrazbo
igri pantomime, ko učencem zastavimo vprašal- za poučevanje J2. Naravne govorce, ki poučuje-
nico v 3. osebi ednine ali množine, dajemo navo- jo italijanščino, srečamo pretežno v italijanskih
dila v 2. osebi ednine in množine ali preprosto šolah slovenske Istre, kjer povečini poznajo oba
opišemo svoj dan in nato sledi opis skupnega šol- jezika. Učitelj v slovenski osnovni šoli slovenske
skega dne. Po rabi v konkretni situaciji učenci so- Istre, ki vstopi v učilnico, in spregovori v drugem
delujejo pri nastajanju prikaza in razumejo njeno jeziku, t.j italijanščini, predstavlja za učence po-
rabo v konkretni situaciji. pestritev rednega pouka, sploh če temu doda še
petje, gibanje in mimiko z dobro slikovno in vi-
Direktna metoda deo podporo.
Direktna metoda ali metoda Berlitz je podob-
na usvajanju materinščine in temelji na principu Avdiolingvalna oz. slušnojezikovna metoda
induktivne teorije, torej da se jezika učimo s po- Avdiolingvalna metoda, izpeljana iz vojaške me-
snemanjem in ne z analizo, z rabo in ne s slovni- tode ASTP, je slonela na učenju jezika preko di-
co. Učitelj pri poučevanju uporablja zgolj ciljni alogov in drilov. Učenci so poslušali dialoge, jih
jezik in se ne zateka k materinščini. Na tak na- ponovili ter sodelovali v igri vlog, da bi po be-
čin skuša ustvariti avtentično situacijo vključe- havioristični teoriji oblikovali navade, ustaljene
nosti v novo jezikovno okolje pri pouku. Metodo sporazumevalne vzorce. Metoda je enolična, ne-
še danes uporabljajo v dvojezičnih šolah v Prek- kreativna in močno zaznamovana z rutino, ki pa
murju, kjer »oba jezika imata tako status učnega je za mnoge učence dolgočasna in zato neprivlač-
jezika kot učnega predmeta in sta enakovredna na. Pozitivna plat metode je predvidljivost spora-
pri sporazumevanju med poukom in izven nje- zumevalnih vzorcev, ki omogoča učencem s šib-
su razvijanja sporazumevalne zmožnosti v J2/TJ (Novak Lukanovič, Zudič Antonič in Varga
studia universitatis hereditati, letnik 8 (2020), številka 2 dela napake. Te sodijo v proces učenja in doka- 2011, 353). Podobne primere dobrih praks sreča- hereditati
zujejo, kako učenec napreduje v učnem procesu mo v ostalih narodno mešanih območjih v Slo-
(individualni učni napredek). Tako učenec kot veniji in zamejstvu: slovenščina v dvojezičnem
učitelj vesta, da so napake iztočnica za indivi- šolstvu v Prekmurju, v šolah italijanske manjši-
dualno pomoč učencu ter osnova za načrtovanje ne v Slovenski Istri, v Tržaški, Goriški in Videm-
nadaljnjih korakov. Učni načrt usmerja učite- ski pokrajini v Italiji, na avstrijskem Koroškem
lja k temu, da napak ne popravlja, temveč svetu- in v Porabju (Morato Vatovec 1995). V vseh naš-
je, kako bi jih učenec lahko odpravil. Slovnično- tetih primerih gre za željo po ustvarjanju pogo-
-prevajalna metoda je z vidika razlage slovničnih jev, v katerih je učenec nenehno izpostavljen je-
pravil v prvih dveh vzgojno-izobraževalnih ob- ziku in ga posledično verjetno tako dobro usvoji
dobjih skorajda nemogoča, saj učenci spozna- kot materinščino.
jo termin besedne vrste pri materinščini, t.j.
slovenskem jeziku, šele v šestem razredu. Zazna- Metoda, pri kateri je učenec ves čas iz-
vanje besednih vrst je kljub temu zelo smiselno postavljen rabi TJ/J2, najlažje ponazorimo z iz-
tudi pri tujejezikovnem pouku, saj učenci hitro razom jezikovna potopitev ali jezikovna kopel
prepoznajo predvsem glagol – besedo, ki opisuje (angl. full immersion). Metoda pravzaprav obsta-
dejanje, stanje, dogajanje. Prav tako hitro zazna- ja že od nekdaj, od začetkov govora. Način je bil
jo spremembe osebne glagolske oblike v povezavi prisoten ob osvajanjih novega ozemlja in čezoce-
z zaimkom. Pri tujejezikovnem pouku je zato od anskem trgovanju. Pri pouku italijanščine na na-
5. razreda dalje smiselno prikazati shemo spre- rodno mešanem območju slovenske Istre sreča-
ganja glagola, vendar šele zatem, ko smo ga upo- mo mehkejšo obliko rabe direktne metode, saj
rabili v različnih naravnih govornih situacijah. so učitelji povečini pripadniki slovenske naro-
Shematski prikaz spreganja glagola lahko sledi dne skupnosti s pridobljeno ustrezno izobrazbo
igri pantomime, ko učencem zastavimo vprašal- za poučevanje J2. Naravne govorce, ki poučuje-
nico v 3. osebi ednine ali množine, dajemo navo- jo italijanščino, srečamo pretežno v italijanskih
dila v 2. osebi ednine in množine ali preprosto šolah slovenske Istre, kjer povečini poznajo oba
opišemo svoj dan in nato sledi opis skupnega šol- jezika. Učitelj v slovenski osnovni šoli slovenske
skega dne. Po rabi v konkretni situaciji učenci so- Istre, ki vstopi v učilnico, in spregovori v drugem
delujejo pri nastajanju prikaza in razumejo njeno jeziku, t.j italijanščini, predstavlja za učence po-
rabo v konkretni situaciji. pestritev rednega pouka, sploh če temu doda še
petje, gibanje in mimiko z dobro slikovno in vi-
Direktna metoda deo podporo.
Direktna metoda ali metoda Berlitz je podob-
na usvajanju materinščine in temelji na principu Avdiolingvalna oz. slušnojezikovna metoda
induktivne teorije, torej da se jezika učimo s po- Avdiolingvalna metoda, izpeljana iz vojaške me-
snemanjem in ne z analizo, z rabo in ne s slovni- tode ASTP, je slonela na učenju jezika preko di-
co. Učitelj pri poučevanju uporablja zgolj ciljni alogov in drilov. Učenci so poslušali dialoge, jih
jezik in se ne zateka k materinščini. Na tak na- ponovili ter sodelovali v igri vlog, da bi po be-
čin skuša ustvariti avtentično situacijo vključe- havioristični teoriji oblikovali navade, ustaljene
nosti v novo jezikovno okolje pri pouku. Metodo sporazumevalne vzorce. Metoda je enolična, ne-
še danes uporabljajo v dvojezičnih šolah v Prek- kreativna in močno zaznamovana z rutino, ki pa
murju, kjer »oba jezika imata tako status učnega je za mnoge učence dolgočasna in zato neprivlač-
jezika kot učnega predmeta in sta enakovredna na. Pozitivna plat metode je predvidljivost spora-
pri sporazumevanju med poukom in izven nje- zumevalnih vzorcev, ki omogoča učencem s šib-
