Page 119 - Studia Universitatis Hereditati, vol 8(2) (2020)
P. 119
ia universitatis16,2 % vedno, ko je pomen v angleščini nejasen ali Slovnično-prevajalna metoda
pri razlagi besedišča. Gre za metodo poučevanja jezika, ki ima števil-
metode poučevanja italijanščine kot drugega jezik a na dvojezičnem območju slovenske istr e ... 119 ne pomanjkljivosti, saj je take vrste poučevanje
Izhajajoč iz zgodovinskega pregleda, in enolično in vsebinsko nepovezano z realno rabo
omenjenih raziskav, ki dokazujejo, da je bila me- jezika. Kljub vsem naštetim pomanjkljivostim je
toda neuspešna, če ni služila rabi, menimo, da pri pouku jezikov še vedno delno prisotna v ne-
so bolj učinkovite metode, ki posnemajo narav- katerih segmentih, predvsem zato, ker majhno
no usvajanje materinščine. Bela knjiga o vzgoji in število ur J2 (dve uri pouka/teden po 45 minut)
izobraževanju v Republiki Sloveniji med težava- omejuje čas na voljo za naravno razumevanje po-
mi v procesu poučevanja italijanščine kot J2 na sameznih pomenov. To je namreč včasih težav-
narodno mešanem območju slovenske Istre na- no in dolgotrajno, zato se učitelj v takih prime-
vaja tudi »metode poučevanja (po navadi tradi- rih zateka k prevajanju. Glede na obstoječe Učne
cionalno frontalno učenje), premalo uporablja- načrte je vsebina pri tujejezikovnem pouku po-
ne informacijske tehnologije, premalo sredstev vezana z učenčevim vsakdanjim življenjem in iz
za promocijo jezika v Sloveniji s strani Italije.« tega razloga uporabna ter privlačnejša kot v slov-
(Novak Lukanovič, Zudič Antonič in Varga nično-prevajalni metodi. Sporazumevalni vzor-
2011, 358). S pomočjo zgodovinskega pregleda in ci in dialogi niso namenjeni zgolj pomnjenju,
dokumentov, ki opredeljujejo pouk italijanščine temveč učencu ponujajo podporo pri rabi v av-
kot J2, lahko sklepamo, da je vsaka izmed metod tentični situaciji. Učenci poiščejo informacijo v
dobra za razvijanje nekaterih zmožnosti v dolo- slovarju, slikovnem slovarju, termin učitelji za-
čenem starostnem obdobju. Zato je namen pri- pišejo na tablo in ponudijo prevod v materin-
čujočega članka predstaviti prednosti in slabosti ščini. V vseh treh primerih gre za uporabo učne-
posameznih metod ter ugotoviti, katere so naj- ga gradiva. Učenec je dejaven in sam konstruira
bolj primerne za uresničevanje ciljev posame- svoje znanje ali pa ga pridobiva tako, da poišče
znih vzgojno-izobraževalnih obdobij, kakor to informacijo sam. Slovnično-prevajalna metoda
določa Učni načrt. ponuja učencu stavek, ustrezen prevod ter raz-
lago slovnice. Učenje slovničnih pravil poteka
Metode in pristopi v sodobni pedagoški v prvih dveh vzgojno–izobraževalnih obdobjih
praksi osnovne šole z razumevanjem delovanja slovnič-
V nadaljevanju bom rabo posamezne metode/ nih struktur v rabi, torej naravno in spontano.
pristopa opredelila skladno s tem, kar narekuje Šele v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju
Učni načrt za italijanščino na narodno mešanem namenja Učni načrt prostor slovničnim struktu-
območju slovenske Istre. Teorijo bom povezova- ram, vendar s »funkcionalnega vidika – slovnič-
la z lastnimi izkušnjami iz poučevanja italijan- ne strukture naj bodo vedno namenjene izvaja-
ščine, ki sem jih pridobila v dvojezičnem prosto- nju sporočilnih namer.« (Učni načrt 2011, 40).
ru slovenske Istre v dvajsetih letih poučevanja. Učenci preko primerov na induktivni način pre-
Opisane pristope sem uporabljala pri učencih od poznajo slovnična pravila in jih skušajo urediti
1. do 5. razreda devetletne osnovne šole (od 6 do v sistem. Delo moderira in usmerja učitelj, ki na
11 leta starosti). Izhajajoč iz lastne prakse bom osnovi primera ponudi ustrezno razlago in she-
navedla primere implementacije posamezne me- mo. Gre predvsem za učno pomoč, ki jo potrebu-
tode z namenom poiskati prednosti in slabosti jejo učenci z vizualnim učnim stilom.7 Slovnič-
vsakega ter razumeti priporočila Učnega načrta. ne strukture se pri pouku obravnava postopno,
Analiza bo usmerjena predvsem v učni pristop in vzporedno z izvajanjem komunikacijskih nalog.
v učiteljevo komunikacijo pri pouku italijanšči-
ne v 5. razredu osnovne šole na narodno meša- 7 Učenci se razlikujemo po tem, katerim čutnim kanalom dajejo pre-
nem območju slovenske Istre. dnost pri zaznavanju, učenju, sporočanju in predstavljanju. Naj-
večkrat gre za delitev na vidni (vizualni), slušni (avditivni) ter čutn-
o-čustveni (kinestetični) stil (Marentič Požarnik, 2000).
pri razlagi besedišča. Gre za metodo poučevanja jezika, ki ima števil-
metode poučevanja italijanščine kot drugega jezik a na dvojezičnem območju slovenske istr e ... 119 ne pomanjkljivosti, saj je take vrste poučevanje
Izhajajoč iz zgodovinskega pregleda, in enolično in vsebinsko nepovezano z realno rabo
omenjenih raziskav, ki dokazujejo, da je bila me- jezika. Kljub vsem naštetim pomanjkljivostim je
toda neuspešna, če ni služila rabi, menimo, da pri pouku jezikov še vedno delno prisotna v ne-
so bolj učinkovite metode, ki posnemajo narav- katerih segmentih, predvsem zato, ker majhno
no usvajanje materinščine. Bela knjiga o vzgoji in število ur J2 (dve uri pouka/teden po 45 minut)
izobraževanju v Republiki Sloveniji med težava- omejuje čas na voljo za naravno razumevanje po-
mi v procesu poučevanja italijanščine kot J2 na sameznih pomenov. To je namreč včasih težav-
narodno mešanem območju slovenske Istre na- no in dolgotrajno, zato se učitelj v takih prime-
vaja tudi »metode poučevanja (po navadi tradi- rih zateka k prevajanju. Glede na obstoječe Učne
cionalno frontalno učenje), premalo uporablja- načrte je vsebina pri tujejezikovnem pouku po-
ne informacijske tehnologije, premalo sredstev vezana z učenčevim vsakdanjim življenjem in iz
za promocijo jezika v Sloveniji s strani Italije.« tega razloga uporabna ter privlačnejša kot v slov-
(Novak Lukanovič, Zudič Antonič in Varga nično-prevajalni metodi. Sporazumevalni vzor-
2011, 358). S pomočjo zgodovinskega pregleda in ci in dialogi niso namenjeni zgolj pomnjenju,
dokumentov, ki opredeljujejo pouk italijanščine temveč učencu ponujajo podporo pri rabi v av-
kot J2, lahko sklepamo, da je vsaka izmed metod tentični situaciji. Učenci poiščejo informacijo v
dobra za razvijanje nekaterih zmožnosti v dolo- slovarju, slikovnem slovarju, termin učitelji za-
čenem starostnem obdobju. Zato je namen pri- pišejo na tablo in ponudijo prevod v materin-
čujočega članka predstaviti prednosti in slabosti ščini. V vseh treh primerih gre za uporabo učne-
posameznih metod ter ugotoviti, katere so naj- ga gradiva. Učenec je dejaven in sam konstruira
bolj primerne za uresničevanje ciljev posame- svoje znanje ali pa ga pridobiva tako, da poišče
znih vzgojno-izobraževalnih obdobij, kakor to informacijo sam. Slovnično-prevajalna metoda
določa Učni načrt. ponuja učencu stavek, ustrezen prevod ter raz-
lago slovnice. Učenje slovničnih pravil poteka
Metode in pristopi v sodobni pedagoški v prvih dveh vzgojno–izobraževalnih obdobjih
praksi osnovne šole z razumevanjem delovanja slovnič-
V nadaljevanju bom rabo posamezne metode/ nih struktur v rabi, torej naravno in spontano.
pristopa opredelila skladno s tem, kar narekuje Šele v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju
Učni načrt za italijanščino na narodno mešanem namenja Učni načrt prostor slovničnim struktu-
območju slovenske Istre. Teorijo bom povezova- ram, vendar s »funkcionalnega vidika – slovnič-
la z lastnimi izkušnjami iz poučevanja italijan- ne strukture naj bodo vedno namenjene izvaja-
ščine, ki sem jih pridobila v dvojezičnem prosto- nju sporočilnih namer.« (Učni načrt 2011, 40).
ru slovenske Istre v dvajsetih letih poučevanja. Učenci preko primerov na induktivni način pre-
Opisane pristope sem uporabljala pri učencih od poznajo slovnična pravila in jih skušajo urediti
1. do 5. razreda devetletne osnovne šole (od 6 do v sistem. Delo moderira in usmerja učitelj, ki na
11 leta starosti). Izhajajoč iz lastne prakse bom osnovi primera ponudi ustrezno razlago in she-
navedla primere implementacije posamezne me- mo. Gre predvsem za učno pomoč, ki jo potrebu-
tode z namenom poiskati prednosti in slabosti jejo učenci z vizualnim učnim stilom.7 Slovnič-
vsakega ter razumeti priporočila Učnega načrta. ne strukture se pri pouku obravnava postopno,
Analiza bo usmerjena predvsem v učni pristop in vzporedno z izvajanjem komunikacijskih nalog.
v učiteljevo komunikacijo pri pouku italijanšči-
ne v 5. razredu osnovne šole na narodno meša- 7 Učenci se razlikujemo po tem, katerim čutnim kanalom dajejo pre-
nem območju slovenske Istre. dnost pri zaznavanju, učenju, sporočanju in predstavljanju. Naj-
večkrat gre za delitev na vidni (vizualni), slušni (avditivni) ter čutn-
o-čustveni (kinestetični) stil (Marentič Požarnik, 2000).
