Page 122 - Studia Universitatis Hereditati, vol 8(2) (2020)
P. 122
ovnih oblikah, temveč usmerjen v pomene instudia universitatis hereditati, letnik 8 (2020), številka 2 122itivno zaznavo sporočil. Na tak način usvajamo
funkcije. jezik z lahkoto, brez velikega napora, saj ni pot-
hereditati rebno posebno tolmačenje jezikovnih struktur.
Učni načrti, ki temeljijo na komunikacij- Te usvajamo spontano, naravno, podobno kot
skem pristopu, ali pojmovno-funkcijski učni usvajamo materinščino. Tak način je tudi iz vi-
načrti, predpisujejo uresničevanje ciljev zgolj s dika humanistično-afektivnega pristopa zagoto-
komunikacijskimi sredstvi (Skela in Dagarin vo ustreznejši za starostno stopnjo otrok v 1. in 2.
Fojkar 2009). Sodobne usmeritve upošteva tudi VIO osnovne šole.
Učni načrt za italijanščino kot J2, »tako da te-
melji na pristopu, po katerem jezik opredeljuje- Komunikacijski pristop je način dela z ot-
mo kot sredstvo za sporazumevanje (sporazume- roki, ki se pojavlja tudi v vrtcih narodno meša-
valni vidik)« (Učni načrt 2011, 5). Dokument je nega območja slovenske Istre. Otroci slovenske
podlaga za ustvarjanje pouka, ki spodbuja medo- narodne skupnosti obiskujejo vrtce in šole s slo-
sebno komunikacijo tako, da lahko posameznik venskim učnim jezikom. V vrtcu se z italijan-
samostojno izbira vsebine in jezikovna sredstva. ščino seznanjajo, v osnovni in srednji šoli spoz-
Za te dejavnosti je (notranje) motiviran, saj so iz- navajo italijanski jezik in kulturo sistematično,
brane teme aktualne, zanimive in primerne za saj je italijanščina del obveznega programa pred-
starostno stopnjo. Pouk je osmišljen, ker lahko metnika. Predvsem v vrtcu lahko prepoznamo
učenec usvojene vsebine uporabi v svojem vsak- željo po uporabi komunikacijskega pristopa v
danjem življenju. Tako na primer obravnavana kurikulumu za vrtce na narodno mešanih ob-
vsebina o televizijskih programih v petem razre- močjih. Strokovne delavke, ki seznanjajo otroke
du učencu omogoča, da sošolca povpraša po nje- bodisi z italijanskim ali slovenskim jezikom, naj
govih interesih ter obenem sam govorno in pisno bi na dvojezičnem področju slovenske Istre ob-
sporoča, kaj rad gleda in česa ne. V nadaljevanju vladale oba jezika (Zorman in Zudič Antonič
lahko predstavi svojo najljubšo televizijsko nani- 2006). Poznavanje obeh jezikov omogoča komu-
zanko in glavnega junaka. Poleg jezikovnih do- nikacijo tako v maternem kot manjšinskem jezi-
segamo tudi predmetne oziroma vsebinske cilje ku. Komunikacijski pristop je torej primeren za
(angl. Content-Based Language Learning). zgodnje usvajanje jezika. Jezik je v vrtcu ali pri
pouku sredstvo sporazumevanja in učencu omo-
V komunikacijskem pristopu trenutno pre- goča razvijanje sporazumevalne zmožnosti. Fre-
vladuje mehka verzija – poučevanje jezika kot in kventen stik s TJ/J2 mu omogoča razvijanje vseh
za komunikacijo (angl. teaching languages as and zmožnosti skladno s starostno stopnjo; najprej
for communication). Trda različica komunikacij- razumevanje, kasneje sporočanje, sporazumeva-
skega pristopa pa je imenovana poučevanje jezika nje, bralno razumevanje ter pisno sporočanje.
prek komunikacije (angl. teaching language thro- Pristop je podobno kot direktna metoda najbolj
ugh communication). V didaktičnih priporočilih racionalen glede izrabe časa poučevanja pri tuje-
Učnega načrta za italijanščino kot drugega jezi- jezikovnem pouku.
ka »sodobni pouk drugega jezika temelji na na-
čelih komunikacijskega pristopa in humanistič- Učni načrt za italijanščino na narodno
no-afektivnih pristopov k učenju in poučevanju mešanem območju slovenske Istre
jezikov.« (Učni načrt 2011, 30). Temeljni doku- Opredelitev predmeta v Učnem načrtu daje po-
ment, ki narekuje pouk drugega jezika, skuša po- seben poudarek zgodnjemu učenju italijanščine,
ustvarjati pogoje »naravnega« učenja, ki bi bilo ki »[s]e zato začne že v prvem razredu osnovne
karseda podobno usvajanju materinščine. Prav šole in se nadaljuje do splošne oziroma poklic-
na tem mestu je pomembno razlikovati med uče- ne mature« (Učni načrt 2011, 4) in obenem
njem (zaveden proces) in usvajanjem (nezaveden »[s]ledi sodobnim usmeritvam, tako da teme-
proces). Cilj komunikacijskega pouka, ki temelji lji na pristopu, po katerem jezik opredeljujemo
na komunikaciji, je zatorej bolj usmerjen na intu-
funkcije. jezik z lahkoto, brez velikega napora, saj ni pot-
hereditati rebno posebno tolmačenje jezikovnih struktur.
Učni načrti, ki temeljijo na komunikacij- Te usvajamo spontano, naravno, podobno kot
skem pristopu, ali pojmovno-funkcijski učni usvajamo materinščino. Tak način je tudi iz vi-
načrti, predpisujejo uresničevanje ciljev zgolj s dika humanistično-afektivnega pristopa zagoto-
komunikacijskimi sredstvi (Skela in Dagarin vo ustreznejši za starostno stopnjo otrok v 1. in 2.
Fojkar 2009). Sodobne usmeritve upošteva tudi VIO osnovne šole.
Učni načrt za italijanščino kot J2, »tako da te-
melji na pristopu, po katerem jezik opredeljuje- Komunikacijski pristop je način dela z ot-
mo kot sredstvo za sporazumevanje (sporazume- roki, ki se pojavlja tudi v vrtcih narodno meša-
valni vidik)« (Učni načrt 2011, 5). Dokument je nega območja slovenske Istre. Otroci slovenske
podlaga za ustvarjanje pouka, ki spodbuja medo- narodne skupnosti obiskujejo vrtce in šole s slo-
sebno komunikacijo tako, da lahko posameznik venskim učnim jezikom. V vrtcu se z italijan-
samostojno izbira vsebine in jezikovna sredstva. ščino seznanjajo, v osnovni in srednji šoli spoz-
Za te dejavnosti je (notranje) motiviran, saj so iz- navajo italijanski jezik in kulturo sistematično,
brane teme aktualne, zanimive in primerne za saj je italijanščina del obveznega programa pred-
starostno stopnjo. Pouk je osmišljen, ker lahko metnika. Predvsem v vrtcu lahko prepoznamo
učenec usvojene vsebine uporabi v svojem vsak- željo po uporabi komunikacijskega pristopa v
danjem življenju. Tako na primer obravnavana kurikulumu za vrtce na narodno mešanih ob-
vsebina o televizijskih programih v petem razre- močjih. Strokovne delavke, ki seznanjajo otroke
du učencu omogoča, da sošolca povpraša po nje- bodisi z italijanskim ali slovenskim jezikom, naj
govih interesih ter obenem sam govorno in pisno bi na dvojezičnem področju slovenske Istre ob-
sporoča, kaj rad gleda in česa ne. V nadaljevanju vladale oba jezika (Zorman in Zudič Antonič
lahko predstavi svojo najljubšo televizijsko nani- 2006). Poznavanje obeh jezikov omogoča komu-
zanko in glavnega junaka. Poleg jezikovnih do- nikacijo tako v maternem kot manjšinskem jezi-
segamo tudi predmetne oziroma vsebinske cilje ku. Komunikacijski pristop je torej primeren za
(angl. Content-Based Language Learning). zgodnje usvajanje jezika. Jezik je v vrtcu ali pri
pouku sredstvo sporazumevanja in učencu omo-
V komunikacijskem pristopu trenutno pre- goča razvijanje sporazumevalne zmožnosti. Fre-
vladuje mehka verzija – poučevanje jezika kot in kventen stik s TJ/J2 mu omogoča razvijanje vseh
za komunikacijo (angl. teaching languages as and zmožnosti skladno s starostno stopnjo; najprej
for communication). Trda različica komunikacij- razumevanje, kasneje sporočanje, sporazumeva-
skega pristopa pa je imenovana poučevanje jezika nje, bralno razumevanje ter pisno sporočanje.
prek komunikacije (angl. teaching language thro- Pristop je podobno kot direktna metoda najbolj
ugh communication). V didaktičnih priporočilih racionalen glede izrabe časa poučevanja pri tuje-
Učnega načrta za italijanščino kot drugega jezi- jezikovnem pouku.
ka »sodobni pouk drugega jezika temelji na na-
čelih komunikacijskega pristopa in humanistič- Učni načrt za italijanščino na narodno
no-afektivnih pristopov k učenju in poučevanju mešanem območju slovenske Istre
jezikov.« (Učni načrt 2011, 30). Temeljni doku- Opredelitev predmeta v Učnem načrtu daje po-
ment, ki narekuje pouk drugega jezika, skuša po- seben poudarek zgodnjemu učenju italijanščine,
ustvarjati pogoje »naravnega« učenja, ki bi bilo ki »[s]e zato začne že v prvem razredu osnovne
karseda podobno usvajanju materinščine. Prav šole in se nadaljuje do splošne oziroma poklic-
na tem mestu je pomembno razlikovati med uče- ne mature« (Učni načrt 2011, 4) in obenem
njem (zaveden proces) in usvajanjem (nezaveden »[s]ledi sodobnim usmeritvam, tako da teme-
proces). Cilj komunikacijskega pouka, ki temelji lji na pristopu, po katerem jezik opredeljujemo
na komunikaciji, je zatorej bolj usmerjen na intu-
