Page 121 - Studia Universitatis Hereditati, vol 8(2) (2020)
P. 121
ia universitatiskim besediščem nekoliko več predvidljivosti in sporazumevanja, ki je razumljena širše, in uvaja
varnosti. induktivni pristop. Ta je podoben usvajanju ma-
metode poučevanja italijanščine kot drugega jezik a na dvojezičnem območju slovenske istr e ... 121 terinščine in je osredinjen na učenčeve potrebe
Pri poučevanju TJ/J2 je bistveno vpraša- v komunikaciji. V ospredju so nameni sporoča-
nje, v kolikšni meri so procesi usvajanja mate- nja, konkretna raba, šele nato sledi razlaga slov-
rinščine podobni procesom usvajanja TJ/J2. Na ničnih pravil, o katerih pravzaprav sklepa učenec
ta proces vpliva mnogo dejavnikov. Behavioristi sam, na osnovi lastne izkušnje.
(med njimi Skinner) menijo, da sta si oba procesa
zelo podobna, ker oba vključujeta utrjevanje in Komunikacijski pristop
posnemanje. Posamezne elemente avdiolingval- Ta pristop poudarja komunikacijo, njegov
ne metode še vedno najdemo tudi pri tujezikov- osnovni cilj je razvijanje učenčevih sporazume-
nem pouku. Gre za metode poučevanja kot so valnih zmožnosti. Komunikacijski pristop na
igre vlog, dialogi, dramatizacija. Ponujajo mož- področju glotodidaktike ni bila novost, saj je ob-
nost rabe ustaljenih, vnaprej pripravljenih spo- novila težnje, ki so se pojavile že v predhodnih
razumevalnih vzorcev, ki jih učenec z večkratno zgodovinskih obdobjih. Na razvoj komunika-
rabo v podobni situaciji z lahkoto pomni. Učni cijskega pristopa je vplivala povezava z mnogimi
načrt umešča med operativne cilji tudi govorno področji: od jezikoslovne znanosti (jezikoslov-
sporočanje. »Govorno zmožnost razvijamo pri je usvajanja, sociolingvistika, pragmatično jezi-
dejavnostih, kot so: glasno branje, spontano go- koslovje, psiho in nevro lingvistika) do znanosti
vorjenje, petje, igra vlog, opisovanje, pripovedo- usposabljanja, tako sociološke in psihološke kot
vanje, poročanje na podlagi zapiskov, povzema- tudi nevroznanost, idr. V takem oziru »ni ne-
nje, razlaganje, izražanje lastnih vtisov in stališč smiselna odločitev, da komuniciranja ne imenu-
(višja raven).« (Učni načrt 2011, 11). Mnoge iz- jemo metoda, temveč komunikacijski pristop«
med naštetih dejavnosti potekajo po predlogi ali (Mezzadri 2015, 27). Komunikacijski pristop pri-
osnutku. Med njimi bi izpostavili intervju in iz- sili učitelja k smiselni izbiri tehnike, materiala
vedbo razredne raziskave. Učenec sodeluje v di- ter vloge, ki jo imata učitelj in učenec. Učitelj, ki
alogu tako, da zastavlja enako vprašanje večkrat uporablja komunikacijski pristop kot teoretični
in izvede intervju z različnimi sogovorniki. Ker okvir, bo v razredu nedvomno uporabil komuni-
uporabi predlogo, ki vsebuje več možnih odgo- kacijske tehnike, drugič morda tehnike, ki spo-
vorov, se mora odločati, katero izbrati za nadalje- minjajo na tiste iz preteklosti, pa še vendar ak-
vanje pogovora, ki bo privedlo do iskane infor- tualne; kot na primer prevajanje ali mehanične
macije. Pridobljeno informacijo mora pravilno in ponavljajoče vaje iz obdobja strukturalizma.
zabeležiti ter ob koncu poročati o rezultatih svo- Učitelj izbira zavestno, brez zanikanja nobene
je raziskave. Tudi poročanje sestavljajo prepros- tehnike ali metodološke opcije (Mezzadri 2015).
ti, ustaljeni vzorci sporočanja. Tak pristop raz-
redne raziskave je seveda bistveno drugačen od Komunikacijski pristop predstavlja opti-
klasične avdiolingvalne metode, ki je bila zaradi malen način usvajanja/učenja jezika, ki omogo-
ponavljanja ustaljenih dialogov in drila toga ter ča razvijanje sporazumevalne zmožnosti, pri če-
dolgočasna. Deduktivni pristop je učencu ponu- mer je ta sestavljena iz: jezikovne zmožnosti (npr.
dil pravilo, s pomočjo katerega je sklepal o njego- slovnica, fonologija, leksika), pragmatične zmož-
vi rabi v konkretni situaciji. Današnja razredna nosti (npr. kohezija in koherenca), sociolingvi-
raziskava pa je nasprotno pristop, ki učencem stične zmožnosti (npr. formalni/neformalni
omogoči socializacijo ter izmenjavo informa- registri) in strateške zmožnosti (npr. kompenza-
cij o aktualni vsebini z vrstniki. Pristop upošte- cijske strategije). Taka definicija sporazumevalne
va sodobne smernice za razvijanje sporazumeval- zmožnosti predstavlja temelj oblikovanja pripo-
ne zmožnosti pri učencih. Sodobni jezikoslovec ročil za tujejezikovno pedagogiko. Poudarek uč-
in didaktik Balboni (2017) poudarja didaktiko nih načrtov tujejezikovnega pouka ni več na je-
varnosti. induktivni pristop. Ta je podoben usvajanju ma-
metode poučevanja italijanščine kot drugega jezik a na dvojezičnem območju slovenske istr e ... 121 terinščine in je osredinjen na učenčeve potrebe
Pri poučevanju TJ/J2 je bistveno vpraša- v komunikaciji. V ospredju so nameni sporoča-
nje, v kolikšni meri so procesi usvajanja mate- nja, konkretna raba, šele nato sledi razlaga slov-
rinščine podobni procesom usvajanja TJ/J2. Na ničnih pravil, o katerih pravzaprav sklepa učenec
ta proces vpliva mnogo dejavnikov. Behavioristi sam, na osnovi lastne izkušnje.
(med njimi Skinner) menijo, da sta si oba procesa
zelo podobna, ker oba vključujeta utrjevanje in Komunikacijski pristop
posnemanje. Posamezne elemente avdiolingval- Ta pristop poudarja komunikacijo, njegov
ne metode še vedno najdemo tudi pri tujezikov- osnovni cilj je razvijanje učenčevih sporazume-
nem pouku. Gre za metode poučevanja kot so valnih zmožnosti. Komunikacijski pristop na
igre vlog, dialogi, dramatizacija. Ponujajo mož- področju glotodidaktike ni bila novost, saj je ob-
nost rabe ustaljenih, vnaprej pripravljenih spo- novila težnje, ki so se pojavile že v predhodnih
razumevalnih vzorcev, ki jih učenec z večkratno zgodovinskih obdobjih. Na razvoj komunika-
rabo v podobni situaciji z lahkoto pomni. Učni cijskega pristopa je vplivala povezava z mnogimi
načrt umešča med operativne cilji tudi govorno področji: od jezikoslovne znanosti (jezikoslov-
sporočanje. »Govorno zmožnost razvijamo pri je usvajanja, sociolingvistika, pragmatično jezi-
dejavnostih, kot so: glasno branje, spontano go- koslovje, psiho in nevro lingvistika) do znanosti
vorjenje, petje, igra vlog, opisovanje, pripovedo- usposabljanja, tako sociološke in psihološke kot
vanje, poročanje na podlagi zapiskov, povzema- tudi nevroznanost, idr. V takem oziru »ni ne-
nje, razlaganje, izražanje lastnih vtisov in stališč smiselna odločitev, da komuniciranja ne imenu-
(višja raven).« (Učni načrt 2011, 11). Mnoge iz- jemo metoda, temveč komunikacijski pristop«
med naštetih dejavnosti potekajo po predlogi ali (Mezzadri 2015, 27). Komunikacijski pristop pri-
osnutku. Med njimi bi izpostavili intervju in iz- sili učitelja k smiselni izbiri tehnike, materiala
vedbo razredne raziskave. Učenec sodeluje v di- ter vloge, ki jo imata učitelj in učenec. Učitelj, ki
alogu tako, da zastavlja enako vprašanje večkrat uporablja komunikacijski pristop kot teoretični
in izvede intervju z različnimi sogovorniki. Ker okvir, bo v razredu nedvomno uporabil komuni-
uporabi predlogo, ki vsebuje več možnih odgo- kacijske tehnike, drugič morda tehnike, ki spo-
vorov, se mora odločati, katero izbrati za nadalje- minjajo na tiste iz preteklosti, pa še vendar ak-
vanje pogovora, ki bo privedlo do iskane infor- tualne; kot na primer prevajanje ali mehanične
macije. Pridobljeno informacijo mora pravilno in ponavljajoče vaje iz obdobja strukturalizma.
zabeležiti ter ob koncu poročati o rezultatih svo- Učitelj izbira zavestno, brez zanikanja nobene
je raziskave. Tudi poročanje sestavljajo prepros- tehnike ali metodološke opcije (Mezzadri 2015).
ti, ustaljeni vzorci sporočanja. Tak pristop raz-
redne raziskave je seveda bistveno drugačen od Komunikacijski pristop predstavlja opti-
klasične avdiolingvalne metode, ki je bila zaradi malen način usvajanja/učenja jezika, ki omogo-
ponavljanja ustaljenih dialogov in drila toga ter ča razvijanje sporazumevalne zmožnosti, pri če-
dolgočasna. Deduktivni pristop je učencu ponu- mer je ta sestavljena iz: jezikovne zmožnosti (npr.
dil pravilo, s pomočjo katerega je sklepal o njego- slovnica, fonologija, leksika), pragmatične zmož-
vi rabi v konkretni situaciji. Današnja razredna nosti (npr. kohezija in koherenca), sociolingvi-
raziskava pa je nasprotno pristop, ki učencem stične zmožnosti (npr. formalni/neformalni
omogoči socializacijo ter izmenjavo informa- registri) in strateške zmožnosti (npr. kompenza-
cij o aktualni vsebini z vrstniki. Pristop upošte- cijske strategije). Taka definicija sporazumevalne
va sodobne smernice za razvijanje sporazumeval- zmožnosti predstavlja temelj oblikovanja pripo-
ne zmožnosti pri učencih. Sodobni jezikoslovec ročil za tujejezikovno pedagogiko. Poudarek uč-
in didaktik Balboni (2017) poudarja didaktiko nih načrtov tujejezikovnega pouka ni več na je-
