Page 48 - Studia Universitatis Hereditati, vol 8(2) (2020)
P. 48
ne strategije, ki jih pozna iz maternega jezikastudia universitatis hereditati, letnik 8 (2020), številka 2 48ke. Šele taki korpusi dajejo relevantne podatke o
(Widdowson 1979). V tem smislu je pomembno jezikovni rabi na nekem strokovnem področju.
opozorilo korpusnih raziskav strokovnega jezikahereditati Če te podatke primerjamo s statistikami v refe-
predvsem, da moramo biti pozorni na polstro- renčnih korpusih, ugotovimo, da so velike raz-
kovno besedišče oziroma na kolokacijske zve- like tako pri pojavnosti in pomenskih niansah
ze, ki jih vsaka stroka prilagodi svojim potrebam najpogostejšega besedišča, kakor tudi pri največ-
upovedovanja. Zgolj učenje strokovnih terminov krat rabljenih slovničnih strukturah.
namreč študentom ne omogoča natančno razu-
mevanje in upovedovanja strokovnih vsebin. Učitelj strokovnega jezika lahko uvide, ki
jih ponuja korpusna metoda, uvaja v učni proces
Pionirsko delo pri določanju osrednjega be- z neposrednim ali posrednim pristopom (Johns
sedišča različnih strok v angleščini sta opravi- 2002, Charles 2007, Römer 2011, Jablonkai in
la Nation (1990) in Coxhead (2000). Nation Čebron 2017): podatke iz korpusne analize upo-
(2006) je razvil računalniški program Range, rabi za izdelavo novih učnih gradiv ali vodi štu-
ki naj učitelju tujega strokovnega jezika pomaga dente pri samostojnemu raziskovanju strokov-
analizirati in izbrati ključno strokovno termino- nih korpusov. Obe metodologiji ozaveščata opis
logijo kot nadgradnjo splošnega jezika. Čeprav strokovnega jezika, ki poleg tipičnih terminov
so liste besednih družin v znanstvenem jeziku posamezne stroke, izpostavi tudi splošno bese-
(Academic Word Lists – v nadaljevanju AWL) dišče, ki ga stroka za svojo rabo opredeli s tipič-
(Coxhead 2000) nekoliko kontroverzne, pogos- nimi podpomeni ali sprejme kot značilno stilsko
to usmerjajo opredeljevanje osrednjega strokov- orodje pri svojih opisih (Oakey 2002). Novosti,
nega in polstrokovnega besedišča kasnejših raz- ki jih je korpusna metoda izpostavila, sta: sopo-
iskovalcev (npr. Schmitt 2000, Hyland 2006, menke se najpogosteje družijo z različnimi be-
Min Zhang 2013). Ti opozarjajo, da se strokov- sedami, vendar različni podpomeni termina iz-
ni jeziki namreč pomembno razlikujejo med se- berejo različne, a ustaljene fraze in kolokacijske
boj in tudi od splošne rabe, zato nam šele manj- zveze; raba terminov pa ni enako pogosta v vseh
ši, strokovno usmerjeni korpusi razkrijejo, katera njihovih pomenih in podpomenih. Prav v tej
raba in pomen termina je v posamezni stroki naj- smeri velja iskati posebnosti strokovnih jezikov.
pogostejša ali ustaljena.
Učitelji tujih strokovnih jezikov smo obi-
Predlagajo torej kontrastivno analizo refe- čajno jezikoslovci in ne strokovnjaki za posame-
renčnih korpusov (npr. BNC, English Web 2015) zne stroke, zato smo zaznali pomen strokovnega
s strokovno usmerjenimi korpusi oziroma pri- izražanja in od nekdaj zbirali strokovno termi-
merjavo korpusov za posamezne stroke ali celo nologijo. Korpusna metoda analize jezika nam
segmentov posameznih korpusov med seboj (Bi- torej omogoči, da postavimo poučevanje tujega
ber 1995, Hyland 2006). Opozarjajo še, da je za jezika na raven, ki preplete učenje tujega jezika
tovrstne raziskave bistvena harmonizacija in re- s stroki prilagojenim prevzemanjem ubesedova-
prezentativnost korpusa (McEnery et al. 2006), nja.
da mora torej raziskovalec pozorno izbrati bese-
dila, ki jih sestavi v korpus, saj bo tako lažje raz- Cilji raziskave in raziskovalna vprašanja
lagal nove uvide, izpeljeval zaključke ali pomagal Izhajajoč iz predhodnih raziskav in ugotovitev
študentom ozaveščati strokovno besedišče. Zato avtorjev iz prejšnjega poglavja, želi pričujoča ra-
Flowerdew (2013), Conrad (2000), Biber in Fine- ziskava odgovoriti na vprašanje, kako lahko smi-
gan (1989), Bowker in Person (2002) ter Stubbs selno uporabljamo računalniško podprte analize
(2002) poročajo o rabi lastnih manjših korpu- besedilnih zbirk v KK in KP v angleščini za sle-
sov, ki obsegajo le nekaj deset tisoč besed, vendar deče namene uporabnega jezikoslovja:
vsebujejo besedila ene same, ozko določene stro- – pri luščenju ključne terminologije posamez-
ke ali celo besedilne zvrsti znotraj določene stro-
nih strok v angleškem jeziku,
(Widdowson 1979). V tem smislu je pomembno jezikovni rabi na nekem strokovnem področju.
opozorilo korpusnih raziskav strokovnega jezikahereditati Če te podatke primerjamo s statistikami v refe-
predvsem, da moramo biti pozorni na polstro- renčnih korpusih, ugotovimo, da so velike raz-
kovno besedišče oziroma na kolokacijske zve- like tako pri pojavnosti in pomenskih niansah
ze, ki jih vsaka stroka prilagodi svojim potrebam najpogostejšega besedišča, kakor tudi pri največ-
upovedovanja. Zgolj učenje strokovnih terminov krat rabljenih slovničnih strukturah.
namreč študentom ne omogoča natančno razu-
mevanje in upovedovanja strokovnih vsebin. Učitelj strokovnega jezika lahko uvide, ki
jih ponuja korpusna metoda, uvaja v učni proces
Pionirsko delo pri določanju osrednjega be- z neposrednim ali posrednim pristopom (Johns
sedišča različnih strok v angleščini sta opravi- 2002, Charles 2007, Römer 2011, Jablonkai in
la Nation (1990) in Coxhead (2000). Nation Čebron 2017): podatke iz korpusne analize upo-
(2006) je razvil računalniški program Range, rabi za izdelavo novih učnih gradiv ali vodi štu-
ki naj učitelju tujega strokovnega jezika pomaga dente pri samostojnemu raziskovanju strokov-
analizirati in izbrati ključno strokovno termino- nih korpusov. Obe metodologiji ozaveščata opis
logijo kot nadgradnjo splošnega jezika. Čeprav strokovnega jezika, ki poleg tipičnih terminov
so liste besednih družin v znanstvenem jeziku posamezne stroke, izpostavi tudi splošno bese-
(Academic Word Lists – v nadaljevanju AWL) dišče, ki ga stroka za svojo rabo opredeli s tipič-
(Coxhead 2000) nekoliko kontroverzne, pogos- nimi podpomeni ali sprejme kot značilno stilsko
to usmerjajo opredeljevanje osrednjega strokov- orodje pri svojih opisih (Oakey 2002). Novosti,
nega in polstrokovnega besedišča kasnejših raz- ki jih je korpusna metoda izpostavila, sta: sopo-
iskovalcev (npr. Schmitt 2000, Hyland 2006, menke se najpogosteje družijo z različnimi be-
Min Zhang 2013). Ti opozarjajo, da se strokov- sedami, vendar različni podpomeni termina iz-
ni jeziki namreč pomembno razlikujejo med se- berejo različne, a ustaljene fraze in kolokacijske
boj in tudi od splošne rabe, zato nam šele manj- zveze; raba terminov pa ni enako pogosta v vseh
ši, strokovno usmerjeni korpusi razkrijejo, katera njihovih pomenih in podpomenih. Prav v tej
raba in pomen termina je v posamezni stroki naj- smeri velja iskati posebnosti strokovnih jezikov.
pogostejša ali ustaljena.
Učitelji tujih strokovnih jezikov smo obi-
Predlagajo torej kontrastivno analizo refe- čajno jezikoslovci in ne strokovnjaki za posame-
renčnih korpusov (npr. BNC, English Web 2015) zne stroke, zato smo zaznali pomen strokovnega
s strokovno usmerjenimi korpusi oziroma pri- izražanja in od nekdaj zbirali strokovno termi-
merjavo korpusov za posamezne stroke ali celo nologijo. Korpusna metoda analize jezika nam
segmentov posameznih korpusov med seboj (Bi- torej omogoči, da postavimo poučevanje tujega
ber 1995, Hyland 2006). Opozarjajo še, da je za jezika na raven, ki preplete učenje tujega jezika
tovrstne raziskave bistvena harmonizacija in re- s stroki prilagojenim prevzemanjem ubesedova-
prezentativnost korpusa (McEnery et al. 2006), nja.
da mora torej raziskovalec pozorno izbrati bese-
dila, ki jih sestavi v korpus, saj bo tako lažje raz- Cilji raziskave in raziskovalna vprašanja
lagal nove uvide, izpeljeval zaključke ali pomagal Izhajajoč iz predhodnih raziskav in ugotovitev
študentom ozaveščati strokovno besedišče. Zato avtorjev iz prejšnjega poglavja, želi pričujoča ra-
Flowerdew (2013), Conrad (2000), Biber in Fine- ziskava odgovoriti na vprašanje, kako lahko smi-
gan (1989), Bowker in Person (2002) ter Stubbs selno uporabljamo računalniško podprte analize
(2002) poročajo o rabi lastnih manjših korpu- besedilnih zbirk v KK in KP v angleščini za sle-
sov, ki obsegajo le nekaj deset tisoč besed, vendar deče namene uporabnega jezikoslovja:
vsebujejo besedila ene same, ozko določene stro- – pri luščenju ključne terminologije posamez-
ke ali celo besedilne zvrsti znotraj določene stro-
nih strok v angleškem jeziku,
