Page 47 - Studia Universitatis Hereditati, vol 8(2) (2020)
P. 47
ia universitatisslovja korpusna metoda obdelave jezika spod- Korpusna analiza je opozorila tudi na raz-
kor pusni pr istop kot metoda r aziskovanja in učenja tujega strokov nega jezik a 47 buja preskok od normativne razlage jezika k like med pristopi pri učenju tujega jezika, ki jih
funkcionalnemu opisu jezikovne rabe, k obrav- predlagajo učbeniki za angleški jezik, in podatki
navi jezika kot celovitega sistema (Dixon 2005). o jezikovni rabi, ki jih dajejo korpusne analize.
Svoje raziskave jezika tako jezikoslovci usmerijo Pri strokovnem jeziku poudari nujo, da študen-
k povezanosti oblike in pomena, v leksikogra- te izpostavimo sodobnemu strokovnemu jezi-
matični opis jezika (Sinclair 1991, Carter in Mc- ku, kakršnega najdemo v resnični, naravni rabi,
Carthy 2006) ali k povezanosti leksikograma- da preusmerimo poudarek od slovničnih struk-
tične ravni jezika z vrsto upovedovanja, torej z tur k leksikalnim oziroma k leksikogramatične-
govornimi položaji, besedilno zvrstjo ter govor- mu opisu jezika in strokovni terminologiji, pri
jeno ali zapisano besedo. Medsebojni vpliv raz- tem pa upoštevamo tudi pogostost jezikovnih
ličnih nivojev jezikovne analize pomeni tudi to, elementov in njihovo razpršenost v besedilnih
da od preučevanja posamezne besede oziroma zvrsteh (Tognini-Bonelli 2001, Nesi 2013).
termina, preidemo k opazovanju besednih zvez
in besedilnega okolja, torej k določanju sinta- Gre torej za radikalno prevrednotenje pris-
gmatskopomenonosnih jezikovnih enot (Hal- topov k poučevanju tujega jezika in Willis (1990)
liday et al 2004, Hunston 2002) oziroma od ugotavlja, da je najprej potrebno zastaviti kor-
skladenjskih raziskav stavkov k pomenskoskla- pusno raziskavo ter nanjo opreti naše odločit-
denjski analizi njihove vloge v diskurzu (Biber ve o tem, kateri tipični elementi jezikovne rabe
2006, Flowerdew 2002). najbolje predstavijo ubesedovanje v posamezni
stroki. V središče učnih pristopov moramo torej
Statistični raziskovalni pogled na novo postaviti jezikovno rabo in ne teorijo o jezikov-
opredeli tudi vlogo in mesto strokovnega jezika, nih strukturah. V leksikalnem učnem načrtu,
saj dokazuje, da se strokovni jeziki ločijo od splo- dopolnjuje Hunstonova (2002), je glavni pouda-
šnega jezika na več ravneh (Bhatia 1993, Biber rek na najpogostejših besedah, osrednjih vzorcih
1995, Hyland 2004 in 2006, Flowerdew 2013). rabe in kolokativnih zvezah, ki jih najpogostej-
Ugotavlja skladenjske, slogovne, besedilne, pra- še besede tvorijo med sabo. Te zveze vključujejo
gmatične in semantičnoleksikalne posebnosti, tudi najpogostejše slovnične strukture.
ki označijo posamezni strokovni jezik, da v njem
lažje upovedujemo specializirana področja ve- Poglobljeno uzaveščanje jezikovnih mož-
denja in znanja. Strokovni jezik tako poimenuje nosti in omejitev je še posebej pereč problem na
za jezikovno podvrsto in opazuje funkcionalne nadaljevalnih stopnjah učenja jezika (Lewis 1993
razlike pri izbiri jezikovnega registra od polju- in 2000, Granger 1998, Schmitt 2000). Vzrok,
dnoznanstvenega do strokovnega. Zato ga opre- da mnogi študentje tujega jezika zastanejo na
deljuje glede na nivo strokovnosti oziroma glede nekakšni srednji stopnji in ne napredujejo več,
na nivo formalnosti upovedovanja ali v konte- je preprosto ta, da niso navajeni opazovati, kako
kstu besediloslovja. besede tvorijo »besedne vzorce« in katere bese-
de se med seboj družijo. Čeprav poznajo slovni-
Sorazmerno enostavno lahko torej razišče- co in veliko posameznih besed, ne znajo teh be-
mo, ali je določena raba pogosta v jeziku nasploh sed in struktur povezati v kolokativne zveze, ki
ali le v nekaterih zvrsteh in podzvrsteh besedil. bi jim pomagale izraziti misli, ko pišejo ali govo-
Korpusna analiza jezika nam omogoči dovolj za- rijo. Če ne uporabijo kolokacijskih ali koligacij-
nesljivo opredelitev osrednjega besedišča, torej skih zvez, ki pomagajo pomen izraziti enostavno
besedišča, ki ga v nekem jeziku ali zvrsti jezika in natančno, se izražajo zapleteno in uporablja-
najpogosteje uporabljamo. Nadalje nam izostri jo kompleksne slovnične strukture in nenavad-
vpogled v pomene, ki so za izbrani termin najpo- ne besede. Ravno takrat, ko poskuša študent
gostejši v strokovnih podzvrsteh določenega je- prilagoditi tuji jezik učinkoviti sporazumeval-
zika. ni rabi, naredi največ napak, saj uporablja jezi-
kor pusni pr istop kot metoda r aziskovanja in učenja tujega strokov nega jezik a 47 buja preskok od normativne razlage jezika k like med pristopi pri učenju tujega jezika, ki jih
funkcionalnemu opisu jezikovne rabe, k obrav- predlagajo učbeniki za angleški jezik, in podatki
navi jezika kot celovitega sistema (Dixon 2005). o jezikovni rabi, ki jih dajejo korpusne analize.
Svoje raziskave jezika tako jezikoslovci usmerijo Pri strokovnem jeziku poudari nujo, da študen-
k povezanosti oblike in pomena, v leksikogra- te izpostavimo sodobnemu strokovnemu jezi-
matični opis jezika (Sinclair 1991, Carter in Mc- ku, kakršnega najdemo v resnični, naravni rabi,
Carthy 2006) ali k povezanosti leksikograma- da preusmerimo poudarek od slovničnih struk-
tične ravni jezika z vrsto upovedovanja, torej z tur k leksikalnim oziroma k leksikogramatične-
govornimi položaji, besedilno zvrstjo ter govor- mu opisu jezika in strokovni terminologiji, pri
jeno ali zapisano besedo. Medsebojni vpliv raz- tem pa upoštevamo tudi pogostost jezikovnih
ličnih nivojev jezikovne analize pomeni tudi to, elementov in njihovo razpršenost v besedilnih
da od preučevanja posamezne besede oziroma zvrsteh (Tognini-Bonelli 2001, Nesi 2013).
termina, preidemo k opazovanju besednih zvez
in besedilnega okolja, torej k določanju sinta- Gre torej za radikalno prevrednotenje pris-
gmatskopomenonosnih jezikovnih enot (Hal- topov k poučevanju tujega jezika in Willis (1990)
liday et al 2004, Hunston 2002) oziroma od ugotavlja, da je najprej potrebno zastaviti kor-
skladenjskih raziskav stavkov k pomenskoskla- pusno raziskavo ter nanjo opreti naše odločit-
denjski analizi njihove vloge v diskurzu (Biber ve o tem, kateri tipični elementi jezikovne rabe
2006, Flowerdew 2002). najbolje predstavijo ubesedovanje v posamezni
stroki. V središče učnih pristopov moramo torej
Statistični raziskovalni pogled na novo postaviti jezikovno rabo in ne teorijo o jezikov-
opredeli tudi vlogo in mesto strokovnega jezika, nih strukturah. V leksikalnem učnem načrtu,
saj dokazuje, da se strokovni jeziki ločijo od splo- dopolnjuje Hunstonova (2002), je glavni pouda-
šnega jezika na več ravneh (Bhatia 1993, Biber rek na najpogostejših besedah, osrednjih vzorcih
1995, Hyland 2004 in 2006, Flowerdew 2013). rabe in kolokativnih zvezah, ki jih najpogostej-
Ugotavlja skladenjske, slogovne, besedilne, pra- še besede tvorijo med sabo. Te zveze vključujejo
gmatične in semantičnoleksikalne posebnosti, tudi najpogostejše slovnične strukture.
ki označijo posamezni strokovni jezik, da v njem
lažje upovedujemo specializirana področja ve- Poglobljeno uzaveščanje jezikovnih mož-
denja in znanja. Strokovni jezik tako poimenuje nosti in omejitev je še posebej pereč problem na
za jezikovno podvrsto in opazuje funkcionalne nadaljevalnih stopnjah učenja jezika (Lewis 1993
razlike pri izbiri jezikovnega registra od polju- in 2000, Granger 1998, Schmitt 2000). Vzrok,
dnoznanstvenega do strokovnega. Zato ga opre- da mnogi študentje tujega jezika zastanejo na
deljuje glede na nivo strokovnosti oziroma glede nekakšni srednji stopnji in ne napredujejo več,
na nivo formalnosti upovedovanja ali v konte- je preprosto ta, da niso navajeni opazovati, kako
kstu besediloslovja. besede tvorijo »besedne vzorce« in katere bese-
de se med seboj družijo. Čeprav poznajo slovni-
Sorazmerno enostavno lahko torej razišče- co in veliko posameznih besed, ne znajo teh be-
mo, ali je določena raba pogosta v jeziku nasploh sed in struktur povezati v kolokativne zveze, ki
ali le v nekaterih zvrsteh in podzvrsteh besedil. bi jim pomagale izraziti misli, ko pišejo ali govo-
Korpusna analiza jezika nam omogoči dovolj za- rijo. Če ne uporabijo kolokacijskih ali koligacij-
nesljivo opredelitev osrednjega besedišča, torej skih zvez, ki pomagajo pomen izraziti enostavno
besedišča, ki ga v nekem jeziku ali zvrsti jezika in natančno, se izražajo zapleteno in uporablja-
najpogosteje uporabljamo. Nadalje nam izostri jo kompleksne slovnične strukture in nenavad-
vpogled v pomene, ki so za izbrani termin najpo- ne besede. Ravno takrat, ko poskuša študent
gostejši v strokovnih podzvrsteh določenega je- prilagoditi tuji jezik učinkoviti sporazumeval-
zika. ni rabi, naredi največ napak, saj uporablja jezi-
