Page 46 - Studia Universitatis Hereditati, vol 8(2) (2020)
P. 46
semantičnoleksikalne posebnosti, ki ozna-studia universitatis hereditati, letnik 8 (2020), številka 2 46(KK) in korpus besedil prometne stroke (KP).
čijo posamezni strokovni jezik, da v njem lažje Izsledki, ki nam jih ponudi računalniška obdela-
upovedujemo specializirana področja vedenja inhereditati va korpusov, tvorijo izhodišča za raziskavo stro-
znanja. Hkrati opozori tudi na razlike pri upo- kovnega in polstrokovnega besedišča, prepozna-
vedovanju v različnih besedilnih zvrsteh. V času, vanje kolokacij in večbesednih enot, kot tudi za
ko sporazumevanje v delovnem okolju pogosto vpletanje ugotovitev korpusne analize v učna
poteka v tujem jeziku, posebno v angleščini, so gradiva tujega strokovnega jezika. V zaključni
ugotovitve korpusnega raziskovanja strokovnih razpravi opredeljujemo, utemeljujemo in ovre-
jezikov pomembne usmeritve pedagoškega dela. dnotimo pedagoške pristope za uvajanje vpog-
Pouk tujega strokovnega jezika jih mora upošte- ledov korpusne metode v učenje angleščine kot
vati, da smiselno nadgradi študentovo splošno strokovnega jezika.
jezikovno znanje in ga pripravi za razumevanje
tujega strokovnega jezika, kakor tudi za razvi- Pregled literature
janje sporazumevalne zmožnosti in rabo tuje- Jezikovni korpusi in vse bolj izpopolnjena raču-
ga strokovnega jezika v delovnem okolju (npr. nalniška orodja za manipulacijo z njimi omogo-
Lewis 1997 in 2000; Willis 1990, Hyland 2004 čajo vrsto jezikovnih raziskav, zato se uveljavljajo
in 2006, Nesi 2013). v leksikografiji, leksikologiji, pri terminoloških
in semantičnih raziskavah (npr. Hockey 2000,
Postavlja se torej vprašanje, kako naj ana- Meyer 2002, Reppen, Fitzmaurice in Biber 2002,
liziramo in raziskujemo posamezni strokov- Killgarriff 2005), pri razčlenjevanju slovničnih
ni jezik, da bomo prepoznali vsaj pomembnej- vpogledov, pri raziskavah besedilnih zvrsti, raz-
ša odstopanja od splošne rabe in jih vgradili v iskavah na področju pragmatike ter celo v soci-
pouk tujega strokovnega jezika na nadaljeval- olingvističnih in medkulturnih analizah (npr.
ni izobraževalni ravni (natančneje, na ravni B1 Biber 2006, Bahtia 2004, Carter in McCarthy
do C1 po SEJO). Prispevek predlaga več pristo- 2006). Novi vpogledi, ki jih daje korpusna meto-
pov in orodji za analizo korpusov strokovnih in da, vplivajo tudi na pedagoškodidaktično meto-
polstrokovnih besedil, ko uvaja metodologijo is- de poučevanja tujega jezika (npr. Granger 1998,
kanja in luščenja osrednjega izrazja in termino- Conrad 2000, Lewis 2000, Johns 2002, Flower-
logije, ki naj pomaga študentu pri sporazumeva- dew 2005, Gavioli 2005, Hyland 2006, Nation
nju v strokovnem okolju. Nadalje raziskava uvaja 2006).
vpoglede, ki jih daje primerjava strokovnih kor-
pusov s področja humanistike (kulturologije – Ko jezik raziskujemo s korpusnim pristo-
v nadaljevanju KK) in naravoslovno-tehničnih pom, izhajamo iz dognanj posameznih vej je-
ved (prometnih ved – v nadaljevanju KP), kakor zikoslovja, računalniška obdelava podatkov pa
tudi medjezikovna primerjava podatkov iz spe- nam pomaga hitreje in obširneje pregledovati
cializiranih korpusov s podatki v splošnih kor- dokumente, ki dajejo empirične podatke o je-
pusih (BNC, English Web 2015). Osredotoči se zikovni rabi. Marsikatera pretekla izpeljava se
na rabo strokovnega in polstrokovnega jezika v tako pokaže v novi luči, saj jo ta metoda dopol-
različnih besedilnih žanrih vsakega strokovnega ni in nadgradi. Pri raziskavah jezikovnih kor-
področja posebej. Na osnovi teh spoznanj skuša pusov zaključke namreč izpeljujemo na osno-
opredeliti pristope k poučevanju tujega strokov- vi podatkov o udejanjeni rabi velikega števila
nega jezika na nadaljevalni stopnji. vzorcev (McEnery in Wilson 2001). Gre torej za
zamik fokusa jezikovne analize od preučevanja
V članku najprej predstavimo korpusni raz- struktur k preučevanju njihove rabe (Biber et al
iskovalni pristop in orodja korpusne analize. Te- 1998). Ta perspektiva raziskuje, kako govorci in
oretične vpoglede nato ponazorimo na primeru pisci uporabljajo jezikovna sredstva svojega je-
dveh strokovnih korpusov, ki smo jih zbrali za zika. Znotraj polja raziskav uporabnega jeziko-
namen raziskave: korpus humanističnih besedil
čijo posamezni strokovni jezik, da v njem lažje Izsledki, ki nam jih ponudi računalniška obdela-
upovedujemo specializirana področja vedenja inhereditati va korpusov, tvorijo izhodišča za raziskavo stro-
znanja. Hkrati opozori tudi na razlike pri upo- kovnega in polstrokovnega besedišča, prepozna-
vedovanju v različnih besedilnih zvrsteh. V času, vanje kolokacij in večbesednih enot, kot tudi za
ko sporazumevanje v delovnem okolju pogosto vpletanje ugotovitev korpusne analize v učna
poteka v tujem jeziku, posebno v angleščini, so gradiva tujega strokovnega jezika. V zaključni
ugotovitve korpusnega raziskovanja strokovnih razpravi opredeljujemo, utemeljujemo in ovre-
jezikov pomembne usmeritve pedagoškega dela. dnotimo pedagoške pristope za uvajanje vpog-
Pouk tujega strokovnega jezika jih mora upošte- ledov korpusne metode v učenje angleščine kot
vati, da smiselno nadgradi študentovo splošno strokovnega jezika.
jezikovno znanje in ga pripravi za razumevanje
tujega strokovnega jezika, kakor tudi za razvi- Pregled literature
janje sporazumevalne zmožnosti in rabo tuje- Jezikovni korpusi in vse bolj izpopolnjena raču-
ga strokovnega jezika v delovnem okolju (npr. nalniška orodja za manipulacijo z njimi omogo-
Lewis 1997 in 2000; Willis 1990, Hyland 2004 čajo vrsto jezikovnih raziskav, zato se uveljavljajo
in 2006, Nesi 2013). v leksikografiji, leksikologiji, pri terminoloških
in semantičnih raziskavah (npr. Hockey 2000,
Postavlja se torej vprašanje, kako naj ana- Meyer 2002, Reppen, Fitzmaurice in Biber 2002,
liziramo in raziskujemo posamezni strokov- Killgarriff 2005), pri razčlenjevanju slovničnih
ni jezik, da bomo prepoznali vsaj pomembnej- vpogledov, pri raziskavah besedilnih zvrsti, raz-
ša odstopanja od splošne rabe in jih vgradili v iskavah na področju pragmatike ter celo v soci-
pouk tujega strokovnega jezika na nadaljeval- olingvističnih in medkulturnih analizah (npr.
ni izobraževalni ravni (natančneje, na ravni B1 Biber 2006, Bahtia 2004, Carter in McCarthy
do C1 po SEJO). Prispevek predlaga več pristo- 2006). Novi vpogledi, ki jih daje korpusna meto-
pov in orodji za analizo korpusov strokovnih in da, vplivajo tudi na pedagoškodidaktično meto-
polstrokovnih besedil, ko uvaja metodologijo is- de poučevanja tujega jezika (npr. Granger 1998,
kanja in luščenja osrednjega izrazja in termino- Conrad 2000, Lewis 2000, Johns 2002, Flower-
logije, ki naj pomaga študentu pri sporazumeva- dew 2005, Gavioli 2005, Hyland 2006, Nation
nju v strokovnem okolju. Nadalje raziskava uvaja 2006).
vpoglede, ki jih daje primerjava strokovnih kor-
pusov s področja humanistike (kulturologije – Ko jezik raziskujemo s korpusnim pristo-
v nadaljevanju KK) in naravoslovno-tehničnih pom, izhajamo iz dognanj posameznih vej je-
ved (prometnih ved – v nadaljevanju KP), kakor zikoslovja, računalniška obdelava podatkov pa
tudi medjezikovna primerjava podatkov iz spe- nam pomaga hitreje in obširneje pregledovati
cializiranih korpusov s podatki v splošnih kor- dokumente, ki dajejo empirične podatke o je-
pusih (BNC, English Web 2015). Osredotoči se zikovni rabi. Marsikatera pretekla izpeljava se
na rabo strokovnega in polstrokovnega jezika v tako pokaže v novi luči, saj jo ta metoda dopol-
različnih besedilnih žanrih vsakega strokovnega ni in nadgradi. Pri raziskavah jezikovnih kor-
področja posebej. Na osnovi teh spoznanj skuša pusov zaključke namreč izpeljujemo na osno-
opredeliti pristope k poučevanju tujega strokov- vi podatkov o udejanjeni rabi velikega števila
nega jezika na nadaljevalni stopnji. vzorcev (McEnery in Wilson 2001). Gre torej za
zamik fokusa jezikovne analize od preučevanja
V članku najprej predstavimo korpusni raz- struktur k preučevanju njihove rabe (Biber et al
iskovalni pristop in orodja korpusne analize. Te- 1998). Ta perspektiva raziskuje, kako govorci in
oretične vpoglede nato ponazorimo na primeru pisci uporabljajo jezikovna sredstva svojega je-
dveh strokovnih korpusov, ki smo jih zbrali za zika. Znotraj polja raziskav uporabnega jeziko-
namen raziskave: korpus humanističnih besedil
