Page 57 - Studia Universitatis Hereditati, vol 8(2) (2020)
P. 57
ia universitatisTabela 11: Primerjava besednih oblik različnic »organisa-rudarjenja po naših korpusih nam služi konkor-
kor pusni pr istop kot metoda r aziskovanja in učenja tujega strokov nega jezik a 57tion« in »man« v KK in KP dančnik orodja AntConc, ki samodejno zbe-
re konkordančne nize kolokacij, v katere vstopa
Družine liste 1 Frekv. KK KP ključna beseda, kot tudi platforma Sketch En-
različnice Frekv. Frekv. gine, ki mrežo povezav ključne besede v določe-
organisation pojavnic 1 pojavnic 2 nem korpusu izoblikuje v besedno skico. Kon-
organisational 284 267 kordančni nizi namreč zberejo vse primere rabe
organisationally 10 17 različnice kot konkordančnega jedra v korpusu,
organisations 1 0 10 ki ga raziskujemo. Tako analiza nabora konkor-
organise 81 0 1 dančnih nizov omogoča, da prepoznamo tipične
organised 10 0 81 vzorce rabe, ki bi jih sicer lahko spregledali. Kot
organiser 34 2 8 primer preučevanja rabe v konkordančnih nizih
organisers 2 16 18 v tem oddelku preučujemo rabo različnice rea-
organising 1 0 2 son, ki jo najdemo v obeh korpusih tako pogos-
organization 6 0 1 to, da se je uvrstila med prvi sto ključnih besed
organizational 300 2 4 (glej tudi zgoraj str. 54). Hkrati je to beseda, ki
organizations 39 137 163 jo računalniški program Range (glej tudi zgoraj
organize 148 9 30 str. 55) uvršča na prvo listo, torej v osnovno sploš-
organized 38 80 68 no besedišče.
organizer 203 29 9
organizers 8 133 70 Konkordančnik označi besede v neposredni
organizes 10 4 4 okolici konkordančnega jedra in s tem pomaga
organizing 2 8 2 raziskovati pomene, ki jih ima beseda v rabi. S
51 2 0 pregledovanjem izpostavljenega besedišča lažje
43 8 opazimo vzorce ponavljajočih se kolokacijskih
zvez, torej sobesedja, v katerega beseda pogosto
man 2299 2195 104 vstopa v rabi. Vsaka kolokacijska zveza ali kolo-
manhood 31 31 0 kacijski sklop se običajno navezuje na poseben
mankind 90 90 0 pomen besede v konkordančnem jedru, čeprav je
manliness 33 0 isti pomen besede lahko izražen v različnih kolo-
manly 11 9 2 kacijskih zvezah.
manned 18 5 13
manning 10 3 7 Beseda reason je v naših korpusih skoraj do-
sledno rabljena kot samostalnik, čeprav ima lah-
ko tudi glagolski pomen. V besedilih KK na-
mreč najdemo različnico reason rabljeno kot
glagol petkrat, v KP dvakrat, kot prikazujejo av-
tentični primeri na tabelah 12 in 13.
Konkordančni nizi in besedne skice
Besedišče vsakega jezika je vpeto v mrežo pove-
zav, te tvorijo besedilne vzorce glede na vlogo, ki
jo besede imajo v različnih besednih zvezah ali
leksikalnih enotah. Korpusni pristop nam omo-
goči samodejno odkrivanje pojmovnih razmerij
med besedami z rudarjenjem besedil (angl. text
mining) (Gorjanc in Vintar, 2007). Za namen
kor pusni pr istop kot metoda r aziskovanja in učenja tujega strokov nega jezik a 57tion« in »man« v KK in KP dančnik orodja AntConc, ki samodejno zbe-
re konkordančne nize kolokacij, v katere vstopa
Družine liste 1 Frekv. KK KP ključna beseda, kot tudi platforma Sketch En-
različnice Frekv. Frekv. gine, ki mrežo povezav ključne besede v določe-
organisation pojavnic 1 pojavnic 2 nem korpusu izoblikuje v besedno skico. Kon-
organisational 284 267 kordančni nizi namreč zberejo vse primere rabe
organisationally 10 17 različnice kot konkordančnega jedra v korpusu,
organisations 1 0 10 ki ga raziskujemo. Tako analiza nabora konkor-
organise 81 0 1 dančnih nizov omogoča, da prepoznamo tipične
organised 10 0 81 vzorce rabe, ki bi jih sicer lahko spregledali. Kot
organiser 34 2 8 primer preučevanja rabe v konkordančnih nizih
organisers 2 16 18 v tem oddelku preučujemo rabo različnice rea-
organising 1 0 2 son, ki jo najdemo v obeh korpusih tako pogos-
organization 6 0 1 to, da se je uvrstila med prvi sto ključnih besed
organizational 300 2 4 (glej tudi zgoraj str. 54). Hkrati je to beseda, ki
organizations 39 137 163 jo računalniški program Range (glej tudi zgoraj
organize 148 9 30 str. 55) uvršča na prvo listo, torej v osnovno sploš-
organized 38 80 68 no besedišče.
organizer 203 29 9
organizers 8 133 70 Konkordančnik označi besede v neposredni
organizes 10 4 4 okolici konkordančnega jedra in s tem pomaga
organizing 2 8 2 raziskovati pomene, ki jih ima beseda v rabi. S
51 2 0 pregledovanjem izpostavljenega besedišča lažje
43 8 opazimo vzorce ponavljajočih se kolokacijskih
zvez, torej sobesedja, v katerega beseda pogosto
man 2299 2195 104 vstopa v rabi. Vsaka kolokacijska zveza ali kolo-
manhood 31 31 0 kacijski sklop se običajno navezuje na poseben
mankind 90 90 0 pomen besede v konkordančnem jedru, čeprav je
manliness 33 0 isti pomen besede lahko izražen v različnih kolo-
manly 11 9 2 kacijskih zvezah.
manned 18 5 13
manning 10 3 7 Beseda reason je v naših korpusih skoraj do-
sledno rabljena kot samostalnik, čeprav ima lah-
ko tudi glagolski pomen. V besedilih KK na-
mreč najdemo različnico reason rabljeno kot
glagol petkrat, v KP dvakrat, kot prikazujejo av-
tentični primeri na tabelah 12 in 13.
Konkordančni nizi in besedne skice
Besedišče vsakega jezika je vpeto v mrežo pove-
zav, te tvorijo besedilne vzorce glede na vlogo, ki
jo besede imajo v različnih besednih zvezah ali
leksikalnih enotah. Korpusni pristop nam omo-
goči samodejno odkrivanje pojmovnih razmerij
med besedami z rudarjenjem besedil (angl. text
mining) (Gorjanc in Vintar, 2007). Za namen
