Page 60 - Studia Universitatis Hereditati, vol 8(2) (2020)
P. 60
Gornji primeri korpusne raziskave ponazar-studia universitatis hereditati, letnik 8 (2020), številka 2 60pri pouku. Pridobivanje jezikovnih podatkov s
jajo, kako konkordančnik pomaga pri rudarje- korpusno metodo nam namreč dovolj natančno
nju besednih pomenov. Opozorijo, da opazova-hereditati izlušči ključne besede posameznih strok in sopo-
nje kolokacij različnice, ki bi se na prvi pogled javnic. To nam pomaga osredotočiti pouk na
zdela nezanimiva, ker se uvršča v splošno bese- segmente izrazja, ki so za študente različnih
dišče, naniza spekter pomenov od zelo pogostih strok najbolj zanimivi, in hkrati potrdi nujnost
do ozko usmerjenih, specifičnih le za določeno analize konkordančnih nizov in besednih skic,
strokovno področje ali besedilno zvrst. Potrjuje če naj mrežo besednih pomenov natančno opre-
tudi domnevo številnih korpusnih jezikoslovcev delimo in zaznamo razlike rabe v posamezni
(npr. Grange in Paquot 2009, Prinsloo 2009), da stroki. Raziskava izpostavi velike razlike v nabo-
je bodočnost korpusne rabe odvisna od tega, v ru ključnega strokovnega besedišča med KK in
kakšni meri bo besedno rudarjenje pripomoglo KP. Hkrati analiza besedišča opozori, da se pri
k celoviti in strnjeni predstavitvi vzorcev obna- obravnavi tujih strokovnih jezikov ne moremo
šanja posamezne besede v različnih kontekstih. zanašati na splošne liste znanstvenega jezika, kot
jih za angleščino ponuja AWL, saj bi zanemari-
Razprava in zaključek li pretežni del strokovne terminologije v prim-
Raziskava strokovnih jezikovnih korpusov eru kulturoloških in prometnih ved. Nadalje
utemeljuje rabo korpusne metode kot pris- osvetli, kako različne stroke izrabljajo možnos-
topa za pridobivanje novih vpogledov o lek- ti ubesedovanja, ki jih ponuja jezik. Ustaljena
sikalnih, skladenjskih in besedilnih značilnos- raba v avtentični komunikaciji namreč le del-
tih iz strokovnega besednega gradiva. Ti naj bi no izkoristi možnosti, ki jih ponuja jezikovni
nas vodili pri uresničevanju pedagoških ciljev sistem, saj celo pri zelo pogostem splošnem be-
pri pouku angleškega jezika posamezne stroke sedišču (npr. različnica reason) izrabi ozek nabor
na nadaljevalni izobraževalni ravni. Prispevek leksikalnih ali skladenjskih možnosti, s tem pa
prikazuje postopke zbiranja in raziskovanja dveh utrdi tipične rabe in pomene posamezne stroke.
primerljivih strokovnih korpusov usmerjenih v Korpusna metoda analize jezika torej omogoči,
humanistične (kulturologijo) in naravoslovne da postavimo poučevanje tujega jezika na raven,
(promet) vede. Primerjava korpusov prikazuje ki preplete učenje tujega jezika s stroki prilago-
poenostavljeno večdimenzionalno analizo jezik- jenim prevzemanjem ubesedovanja v tujem jezi-
ovnih sprememb v različnih zvrsteh besedil in ku. Učitelj strokovnega jezika lahko uvide, ki jih
različnih strokovnih jezikih, nato izpelje prim- ponuja korpusna metoda, uvaja v učni proces z
erjavo list besed in ključnih besed in zaključi z neposrednim ali posrednim pristopom. Podat-
opisom uporabe posameznih besed v obeh kor- ke iz korpusne analize uporabi za izdelavo novih
pusih, pri čemer izpostavi razlike in podobnos- učnih gradiv na osnovi avtentične rabe jezika v
ti v kolokacijskih in sintagmatskih vzorcih rabe. določeni stroki (npr. učenje in opazovanje be-
Ob podpori računalniških programov Ant- sedišča in sopojavnic prilagojenih za izbirni tip
Conc, Range in Sketch Engine so se strokovni nalog, alternativni tip nalog, dopolnjevanje in
korpusi izkazali za ustrezno orodje za jezik- povezovanje delov povedi, določitev pravilnega
ovne analize, ki smo si jih zastavili. Omogočili besednega reda v povedi) ali vodi študente pri
so nam prepoznati pomembne razlike med rabo samostojnemu rudarjenju po strokovnih korpu-
angleščine v različnih strokah in tudi opozorili sih in zbiranju kolokacijskih in sintagmatskih
na razlike pri upovedovanju med različnimi be- vzorcev rabe. Šele korpusni prikazi jezikovne
sedilnimi zvrstmi posamezne stroke. Prav ti vpo- rabe namreč jasno pokaže mrežo kolokativnih
gledi nakazujejo rešitev pogoste dileme učiteljev vezi besed ter tako študentu ozavestijo razlike
tujih strokovnih jezikov, ki se sprašujemo, koliko med ubesedovanjem v maternem in tujem jezi-
in kakšno strokovno terminologijo naj uvajamo ku.
jajo, kako konkordančnik pomaga pri rudarje- korpusno metodo nam namreč dovolj natančno
nju besednih pomenov. Opozorijo, da opazova-hereditati izlušči ključne besede posameznih strok in sopo-
nje kolokacij različnice, ki bi se na prvi pogled javnic. To nam pomaga osredotočiti pouk na
zdela nezanimiva, ker se uvršča v splošno bese- segmente izrazja, ki so za študente različnih
dišče, naniza spekter pomenov od zelo pogostih strok najbolj zanimivi, in hkrati potrdi nujnost
do ozko usmerjenih, specifičnih le za določeno analize konkordančnih nizov in besednih skic,
strokovno področje ali besedilno zvrst. Potrjuje če naj mrežo besednih pomenov natančno opre-
tudi domnevo številnih korpusnih jezikoslovcev delimo in zaznamo razlike rabe v posamezni
(npr. Grange in Paquot 2009, Prinsloo 2009), da stroki. Raziskava izpostavi velike razlike v nabo-
je bodočnost korpusne rabe odvisna od tega, v ru ključnega strokovnega besedišča med KK in
kakšni meri bo besedno rudarjenje pripomoglo KP. Hkrati analiza besedišča opozori, da se pri
k celoviti in strnjeni predstavitvi vzorcev obna- obravnavi tujih strokovnih jezikov ne moremo
šanja posamezne besede v različnih kontekstih. zanašati na splošne liste znanstvenega jezika, kot
jih za angleščino ponuja AWL, saj bi zanemari-
Razprava in zaključek li pretežni del strokovne terminologije v prim-
Raziskava strokovnih jezikovnih korpusov eru kulturoloških in prometnih ved. Nadalje
utemeljuje rabo korpusne metode kot pris- osvetli, kako različne stroke izrabljajo možnos-
topa za pridobivanje novih vpogledov o lek- ti ubesedovanja, ki jih ponuja jezik. Ustaljena
sikalnih, skladenjskih in besedilnih značilnos- raba v avtentični komunikaciji namreč le del-
tih iz strokovnega besednega gradiva. Ti naj bi no izkoristi možnosti, ki jih ponuja jezikovni
nas vodili pri uresničevanju pedagoških ciljev sistem, saj celo pri zelo pogostem splošnem be-
pri pouku angleškega jezika posamezne stroke sedišču (npr. različnica reason) izrabi ozek nabor
na nadaljevalni izobraževalni ravni. Prispevek leksikalnih ali skladenjskih možnosti, s tem pa
prikazuje postopke zbiranja in raziskovanja dveh utrdi tipične rabe in pomene posamezne stroke.
primerljivih strokovnih korpusov usmerjenih v Korpusna metoda analize jezika torej omogoči,
humanistične (kulturologijo) in naravoslovne da postavimo poučevanje tujega jezika na raven,
(promet) vede. Primerjava korpusov prikazuje ki preplete učenje tujega jezika s stroki prilago-
poenostavljeno večdimenzionalno analizo jezik- jenim prevzemanjem ubesedovanja v tujem jezi-
ovnih sprememb v različnih zvrsteh besedil in ku. Učitelj strokovnega jezika lahko uvide, ki jih
različnih strokovnih jezikih, nato izpelje prim- ponuja korpusna metoda, uvaja v učni proces z
erjavo list besed in ključnih besed in zaključi z neposrednim ali posrednim pristopom. Podat-
opisom uporabe posameznih besed v obeh kor- ke iz korpusne analize uporabi za izdelavo novih
pusih, pri čemer izpostavi razlike in podobnos- učnih gradiv na osnovi avtentične rabe jezika v
ti v kolokacijskih in sintagmatskih vzorcih rabe. določeni stroki (npr. učenje in opazovanje be-
Ob podpori računalniških programov Ant- sedišča in sopojavnic prilagojenih za izbirni tip
Conc, Range in Sketch Engine so se strokovni nalog, alternativni tip nalog, dopolnjevanje in
korpusi izkazali za ustrezno orodje za jezik- povezovanje delov povedi, določitev pravilnega
ovne analize, ki smo si jih zastavili. Omogočili besednega reda v povedi) ali vodi študente pri
so nam prepoznati pomembne razlike med rabo samostojnemu rudarjenju po strokovnih korpu-
angleščine v različnih strokah in tudi opozorili sih in zbiranju kolokacijskih in sintagmatskih
na razlike pri upovedovanju med različnimi be- vzorcev rabe. Šele korpusni prikazi jezikovne
sedilnimi zvrstmi posamezne stroke. Prav ti vpo- rabe namreč jasno pokaže mrežo kolokativnih
gledi nakazujejo rešitev pogoste dileme učiteljev vezi besed ter tako študentu ozavestijo razlike
tujih strokovnih jezikov, ki se sprašujemo, koliko med ubesedovanjem v maternem in tujem jezi-
in kakšno strokovno terminologijo naj uvajamo ku.
