Page 59 - Studia Universitatis Hereditati, vol 8(2) (2020)
P. 59
ia universitatisTabela 15: Besedna skica za različnico »reason« v KP v besedilih o prometu beseda reason običajno ra-
kor pusni pr istop kot metoda r aziskovanja in učenja tujega strokov nega jezik a 59 bljena v ozkem naboru fraz, te pa se najpogosteje
pridevnik + reason ponavljajo v osnovni obliki in vključujejo pred-
several, stated, likely, safety, structural, environmental, ener- log for. V primerjavi z rabami v KK se v fraze so-
gy-saving, inane, prestige, confidentiality, compelling, trivi- razmerno redko vrinejo dodatni pridevniki kot
al, evacuation, credible, legitimate, apparent, protection, prac- leve kolokacijske zveze ključne besede. Najpogo-
tical, critical, economic, primary, administrative, principal, steje je na tem mestu rabljen pridevnik several, pa
main, financial, political, personal, important, key, similar, se- še pridevniki economic, environmental, good, his-
curity, technical, general, commercial, different, major, only, torical in pridevniško rabljeni samostalniki, npr.
glagol + reason safety, security.
explain, state, advance, cite, overcome, explore, signal, list,
specify, discuss, relate, set, say, determine, connect, provide, Zanimivo je opazovati razlikovanje rabe v
give, be, have, see besedilnih zvrsteh. Ker taka raziskava presega
reason + glagol namen tega prispevka, omenimo le, da v obeh
hamper, invite, cite, be korpusih največ primerov vseh teh rab v absolu-
večbesedni skupi z “reason” tnem in povprečnem seštevku najdemo v znan-
For this/that/the same reason stvenih in upravnih besedilih, nato v govorjenih
For these/two/three/several/many/a variety of reasons besedilih, sorazmerno manj v poljudnoznanstve-
The main/ A/ One /Another reason for nih in le redko v publicističnih besedilih. Zak-
Part of the reason for ljučimo lahko, da gre za rabe, ki jih najpogo-
There is no/a/good reason why/to/for steje najdemo v znanstvenem jeziku, pisnem ali
There are two/several reasons to/for govorjenem. Presenetljivo je, da te najpogostej-
by reason of še rabe v obeh strokovnih korpusih ne zabeleži
ne obsežni angleški slovar Collins Cobuild, ne
Reason¹ n razlog, vzrok, povod, motiv; ar- VASS.
gument, utemeljitev; um, razum, razumnost,
razsodnost, uvidevnost, razumevanje, logika; Edino v KK (Tabela 14) najdemo rabo sa-
jur pravica (za kaj); glavni razlog; kar je prav in mostalnika reason, ki je ustaljena zgolj v ednin-
pošteno, upravičenost, usmerjenost; log premise ski obliki in jo ponazorijo fraze the/ a critique/
nekega dokaza; sposobnost ustvarjanja zaključk- standards/ arguments/ limits/ exercise/ power/
ov, sklepov na podlagi premis; (VASS) virtue/ notion of reason, oziroma the god/ age of
reason. Gre za fraze, kjer abstraktni samostal-
Če pa upoštevamo vse kolokacijske zveze, ki niki določajo lastnosti besede reason, fraze s sa-
se pojavijo v obeh korpusih več kot desetkrat, se mostalnikoma god in age pa nakazujejo metafo-
izkaže, da samostalniška raba različnice reason rični pomen. Ta pomen slovar VASS razlaga kot
najpogosteje tvori leve in desne kolokacijske zve- »um, razum«. Gre za pomen, ki je pogost le v
ze s slovničnopomenskimi besedami, torej več- strokovnih besedilih KK, saj ga tu najdemo kar
besednimi skupi. Pomembno je tudi, da za raz- triintridesetkrat v pisnih strokovnih besedilih in
ličnico reason zelo pogosto najdemo ločilo, saj enkrat v govorjenih besedilih, medtem ko ga ne
ima fraza kataforično vlogo, zato stoji na začet- najdemo v KP. Tudi v KP (Tabela 15), oziroma
ku povedi in ji sledi razlaga ali naštevanje »vzro- v oddelku tega korpusa z uradovalnimi obvestili
kov, razlogov«. in pravnimi dokumenti, se pojavi specifično ube-
sedovanje, fraza, ki se zdi značilna le za to bese-
V KK se ob množinskem konkordančnem dilno zvrst. Gre za frazo by reason of, ki jo v na-
jedru reasons nanizajo primeri podobne fraze, ki ših korpusih najdem le v enem oddelku, čeprav
vključuje vrstne pridevnike, kot so fundamen- jo slovar Collins Cobuild uvršča med fraze, ki so
tal, important, moral, obscure, personal, politi- v rabi v formalnem jeziku.
cal, practical, social, specific, superstitious, symbo-
lic. Te lahko tudi poudarimo s prislovi, kot so
rather, purely, very, some, no. Za razliko od KK je
kor pusni pr istop kot metoda r aziskovanja in učenja tujega strokov nega jezik a 59 bljena v ozkem naboru fraz, te pa se najpogosteje
pridevnik + reason ponavljajo v osnovni obliki in vključujejo pred-
several, stated, likely, safety, structural, environmental, ener- log for. V primerjavi z rabami v KK se v fraze so-
gy-saving, inane, prestige, confidentiality, compelling, trivi- razmerno redko vrinejo dodatni pridevniki kot
al, evacuation, credible, legitimate, apparent, protection, prac- leve kolokacijske zveze ključne besede. Najpogo-
tical, critical, economic, primary, administrative, principal, steje je na tem mestu rabljen pridevnik several, pa
main, financial, political, personal, important, key, similar, se- še pridevniki economic, environmental, good, his-
curity, technical, general, commercial, different, major, only, torical in pridevniško rabljeni samostalniki, npr.
glagol + reason safety, security.
explain, state, advance, cite, overcome, explore, signal, list,
specify, discuss, relate, set, say, determine, connect, provide, Zanimivo je opazovati razlikovanje rabe v
give, be, have, see besedilnih zvrsteh. Ker taka raziskava presega
reason + glagol namen tega prispevka, omenimo le, da v obeh
hamper, invite, cite, be korpusih največ primerov vseh teh rab v absolu-
večbesedni skupi z “reason” tnem in povprečnem seštevku najdemo v znan-
For this/that/the same reason stvenih in upravnih besedilih, nato v govorjenih
For these/two/three/several/many/a variety of reasons besedilih, sorazmerno manj v poljudnoznanstve-
The main/ A/ One /Another reason for nih in le redko v publicističnih besedilih. Zak-
Part of the reason for ljučimo lahko, da gre za rabe, ki jih najpogo-
There is no/a/good reason why/to/for steje najdemo v znanstvenem jeziku, pisnem ali
There are two/several reasons to/for govorjenem. Presenetljivo je, da te najpogostej-
by reason of še rabe v obeh strokovnih korpusih ne zabeleži
ne obsežni angleški slovar Collins Cobuild, ne
Reason¹ n razlog, vzrok, povod, motiv; ar- VASS.
gument, utemeljitev; um, razum, razumnost,
razsodnost, uvidevnost, razumevanje, logika; Edino v KK (Tabela 14) najdemo rabo sa-
jur pravica (za kaj); glavni razlog; kar je prav in mostalnika reason, ki je ustaljena zgolj v ednin-
pošteno, upravičenost, usmerjenost; log premise ski obliki in jo ponazorijo fraze the/ a critique/
nekega dokaza; sposobnost ustvarjanja zaključk- standards/ arguments/ limits/ exercise/ power/
ov, sklepov na podlagi premis; (VASS) virtue/ notion of reason, oziroma the god/ age of
reason. Gre za fraze, kjer abstraktni samostal-
Če pa upoštevamo vse kolokacijske zveze, ki niki določajo lastnosti besede reason, fraze s sa-
se pojavijo v obeh korpusih več kot desetkrat, se mostalnikoma god in age pa nakazujejo metafo-
izkaže, da samostalniška raba različnice reason rični pomen. Ta pomen slovar VASS razlaga kot
najpogosteje tvori leve in desne kolokacijske zve- »um, razum«. Gre za pomen, ki je pogost le v
ze s slovničnopomenskimi besedami, torej več- strokovnih besedilih KK, saj ga tu najdemo kar
besednimi skupi. Pomembno je tudi, da za raz- triintridesetkrat v pisnih strokovnih besedilih in
ličnico reason zelo pogosto najdemo ločilo, saj enkrat v govorjenih besedilih, medtem ko ga ne
ima fraza kataforično vlogo, zato stoji na začet- najdemo v KP. Tudi v KP (Tabela 15), oziroma
ku povedi in ji sledi razlaga ali naštevanje »vzro- v oddelku tega korpusa z uradovalnimi obvestili
kov, razlogov«. in pravnimi dokumenti, se pojavi specifično ube-
sedovanje, fraza, ki se zdi značilna le za to bese-
V KK se ob množinskem konkordančnem dilno zvrst. Gre za frazo by reason of, ki jo v na-
jedru reasons nanizajo primeri podobne fraze, ki ših korpusih najdem le v enem oddelku, čeprav
vključuje vrstne pridevnike, kot so fundamen- jo slovar Collins Cobuild uvršča med fraze, ki so
tal, important, moral, obscure, personal, politi- v rabi v formalnem jeziku.
cal, practical, social, specific, superstitious, symbo-
lic. Te lahko tudi poudarimo s prislovi, kot so
rather, purely, very, some, no. Za razliko od KK je
