Page 80 - Studia Universitatis Hereditati, vol 9(2) (2021)
P. 80
ela 2. Zastopanost različnih kategorij predmetov v slovenskih in katalonskih kmečkih inventarjih 18. stoletja
(v odstotkih)
Penedeški inventar 1783 (n=1) Kranjski inventarji 1726-1772 Kraški inventar 1766 (n=1)
(n=7)
Sredstva proizvodnje 31,3 2,92 34,48
Tekstil in tkanine 29,2 11,97 1,78
Ozimnica in hrana 11,4 / /
Pohištvo 8,6 20,71 20,67
Kuhinjski pripomočki in
posoda 6,5 56,73 20,69
Oblačila
Srebrni predmeti 6,1 / 3,43
Religiozni predmeti 4,6 / /
Razno 1,3 0,92 /
Skupaj 1 6,75 18,95
100 100 100
studia universitatis her editati, letnik 9 (2021), številk a 2 / volume 9 (2021), number 2 80
kovale tudi po potrošniških navadah in načinu nje tesnih socialnih stikov, trgovskih odnosov in
hereditatiživljenja. V ruralnem okolju, kot je bil Penedes, sklepanje zakonov s pripadniki in pripadnicami
so najštevilčnejšo skupino predstavljali kme- družin svojega družbenega nivoja. V omenjeni
tje. Čeprav gre za ekonomsko heterogeno sku- skupini potrošnja predstavlja najočitnejši izraz
pino, so kljub temu opazne skupne poteze v po- lastne pozicije (Claverias 2014, 146).
trošniških navadah neodvisno od materialnega
stanja posameznika. Hišna oprema kmetov je Na podlagi primerjave med predmeti v in-
bila skromna in praktična. Razdelimo jo lahko ventarjih treh navedenih družbenih skupin Mo-
v tri skupine, in sicer predmeti za proizvodnjo reno Claverias zaključi, da potrošniški slog kme-
(orodja), tekstil/tkanine (prt, rjuhe) in dragoce- tov poudarja tri stvari: vzdržljivost in čvrstost
nosti (zlato oz. srebro, samo v bogatejših hišah) predmetov, uporabnost ter težnjo po odbijanju
(Claverias 2014, 143). novih potrošniških trendov.
Potrošniški stil obrtnikov se je nahajal med Najustreznejšo primerljivost z zapuščinski-
kmečkim in meščanskim. Čeprav so po svojem mi inventarji iz slovenskega prostora, s katerimi
premoženju bili na nivoju kmeta s srednje veli- razpolagamo za to analizo, zagotavljajo izsled-
kim imetjem, je bila njihova potrošniška kultu- ki, ki jih je pokazala analiza materialne kulture
ra kljub temu drugačna. V njihovih domovih se v kmečkih inventarjih iz katalonskega Penede-
namreč najde več predmetov, ki jih pri kmetih ni sa. Primerjava je prikazana v dveh tabelah, ki se
bilo, to so zavese, ogledala, umetniška dela, kro- po strukturi in vsebini usklajujeta s tabelama iz
žniki za čokolado in specifični kosi oblačil (kra- članka B. M. Claverias. Zaradi boljše primerlji-
vata, plašč, klobuk). Iz tega izhaja, da je na osno- vosti smo izmed slovenskih upoštevali samo in-
vi posmrtnih inventarjev mogoče sklepati, da so ventarje iz 18. stoletja z nizko ali srednjo skupno
obrtniki, za razliko od kmetov, posvečali več po- vrednostjo. Pri ugotavljanju razredne pripadno-
zornosti svojemu videzu in vtisu, ki so ga pustili sti smo kot izhodišče vzeli celotno denarno vred-
v javnosti (Claverias 2014, 144). nost zapuščine. Med obravnavanimi inventarji
jih je 6 od 8 imelo navedeno cenovno vrednost
Vrh socio-ekonomske piramide so sestavlja- zapuščine, pri čemer je bila najnižja 332 in naj-
li buržoazija, trgovci in duhovniki. Vsi so kaza- višja 1742 goldinarjev. V inventarjih, kjer ni bila
li enak potrošniški okus in preferirali vzdrževa- navedena vrednost, smo se orientirali po obsegu
(v odstotkih)
Penedeški inventar 1783 (n=1) Kranjski inventarji 1726-1772 Kraški inventar 1766 (n=1)
(n=7)
Sredstva proizvodnje 31,3 2,92 34,48
Tekstil in tkanine 29,2 11,97 1,78
Ozimnica in hrana 11,4 / /
Pohištvo 8,6 20,71 20,67
Kuhinjski pripomočki in
posoda 6,5 56,73 20,69
Oblačila
Srebrni predmeti 6,1 / 3,43
Religiozni predmeti 4,6 / /
Razno 1,3 0,92 /
Skupaj 1 6,75 18,95
100 100 100
studia universitatis her editati, letnik 9 (2021), številk a 2 / volume 9 (2021), number 2 80
kovale tudi po potrošniških navadah in načinu nje tesnih socialnih stikov, trgovskih odnosov in
hereditatiživljenja. V ruralnem okolju, kot je bil Penedes, sklepanje zakonov s pripadniki in pripadnicami
so najštevilčnejšo skupino predstavljali kme- družin svojega družbenega nivoja. V omenjeni
tje. Čeprav gre za ekonomsko heterogeno sku- skupini potrošnja predstavlja najočitnejši izraz
pino, so kljub temu opazne skupne poteze v po- lastne pozicije (Claverias 2014, 146).
trošniških navadah neodvisno od materialnega
stanja posameznika. Hišna oprema kmetov je Na podlagi primerjave med predmeti v in-
bila skromna in praktična. Razdelimo jo lahko ventarjih treh navedenih družbenih skupin Mo-
v tri skupine, in sicer predmeti za proizvodnjo reno Claverias zaključi, da potrošniški slog kme-
(orodja), tekstil/tkanine (prt, rjuhe) in dragoce- tov poudarja tri stvari: vzdržljivost in čvrstost
nosti (zlato oz. srebro, samo v bogatejših hišah) predmetov, uporabnost ter težnjo po odbijanju
(Claverias 2014, 143). novih potrošniških trendov.
Potrošniški stil obrtnikov se je nahajal med Najustreznejšo primerljivost z zapuščinski-
kmečkim in meščanskim. Čeprav so po svojem mi inventarji iz slovenskega prostora, s katerimi
premoženju bili na nivoju kmeta s srednje veli- razpolagamo za to analizo, zagotavljajo izsled-
kim imetjem, je bila njihova potrošniška kultu- ki, ki jih je pokazala analiza materialne kulture
ra kljub temu drugačna. V njihovih domovih se v kmečkih inventarjih iz katalonskega Penede-
namreč najde več predmetov, ki jih pri kmetih ni sa. Primerjava je prikazana v dveh tabelah, ki se
bilo, to so zavese, ogledala, umetniška dela, kro- po strukturi in vsebini usklajujeta s tabelama iz
žniki za čokolado in specifični kosi oblačil (kra- članka B. M. Claverias. Zaradi boljše primerlji-
vata, plašč, klobuk). Iz tega izhaja, da je na osno- vosti smo izmed slovenskih upoštevali samo in-
vi posmrtnih inventarjev mogoče sklepati, da so ventarje iz 18. stoletja z nizko ali srednjo skupno
obrtniki, za razliko od kmetov, posvečali več po- vrednostjo. Pri ugotavljanju razredne pripadno-
zornosti svojemu videzu in vtisu, ki so ga pustili sti smo kot izhodišče vzeli celotno denarno vred-
v javnosti (Claverias 2014, 144). nost zapuščine. Med obravnavanimi inventarji
jih je 6 od 8 imelo navedeno cenovno vrednost
Vrh socio-ekonomske piramide so sestavlja- zapuščine, pri čemer je bila najnižja 332 in naj-
li buržoazija, trgovci in duhovniki. Vsi so kaza- višja 1742 goldinarjev. V inventarjih, kjer ni bila
li enak potrošniški okus in preferirali vzdrževa- navedena vrednost, smo se orientirali po obsegu
