Page 206 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 27, ISSN 2590-9754
P. 206
portreti
sal pod Bibliografijo prekmurskih tiskov 1920–1998, ki jo je v počastitev
80. obletnice priključitve Prekmurja izdal ZRC SAZU. K tej je dodal tudi
dopolnitve k Bibliografiji prekmurskih tiskov od 1715 do 1919 (Ljubljana,
1978), ki jo je sestavil Ivan Škafar. Zbornik soboškega muzeja je med
leti 2007–2009 in 2011–2018 tudi urejal. Kot je moč razbrati iz prejšnjih
vrstic, se je poleg svojih številnih poklicnih poti vseskozi posvečal tudi
zgodovini, še posebej prekmurski cerkveni zgodovini. Številni izsledki
iz pretekle zgodovine Prekmurja so zapisani tudi v obsežnem digital-
nem gradivu, ki ga je Kuzmič pripravil in je objavljeno na spletni stra-
ni Pomurskega muzeja Murska Sobota.
Franc Kuzmič je bil vseskozi tesno povezan z Binkoštno cerkvijo, ki
ima svoje začetke prav v Veščici, kraju njegovega odraščanja. Delovanju
te cerkve se je začel posvečati že zelo zgodaj z različnimi objavami (že
kot najstnik je leta 1969 v slovenščino prevedel knjigo Heinricha Müllerja
Mati bo božjem srcu), še temeljiteje pa se je tej cerkvi posvetil pri pisan
ju magisterija. Med leti 1991–2005 je deloval tudi kot gostujoči profesor
cerkvene zgodovine na Teološki fakulteti v Osijeku. Leta 1986 je bil or-
diniran za duhovnika/pridigarja v Binkoštni cerkvi Murska Sobota, kar
je bila ena od njegovih pomembnih življenjskih poslanstev vse do njego-
vih zadnjih dni. Kot pastor je deloval v več cerkvah Binkoštne cerkve,
najprej v Zgornji Voličini med leti 1988–1995, potem v Vadarcih med leti
1999–2009 in med leti 2009–2013 v Murski Soboti. O Binkoštni cerkvi
v Murski Soboti je spisal tudi knjigo Binkoštna Cerkev v Murski Soboti:
pregled nastanka Binkoštne Cerkve v Murski Soboti in opis nastajanja
nove zgradbe Binkoštne Cerkve 1991–2001 (2001).
Nasploh pa se je posvečal protestantizmu v vsej biti in prav ta njegov
življenjski prispevek k razvoju protestantizma kot seveda ostalih speci-
fik slovenskega prekmurskega prostora je naravnost izjemen. Prispevke
o razvoju in pomenu protestantizma v Prekmurju kot tudi v širšem slo-
venskem prostoru je objavljal v več publikacijah, med katerimi zago-
tovo izstopajo številne objave v revijah Znamenje in Stati inu obstati, v
prvi tudi o prekmurskih Judih, katerim se je posvečal že v času diplo-
me in katerih življenje ter usodo je prizadevno preučeval, v drugi o zgo-
dovini reformacije in protestantizma na Slovenskem. Nadvse dragoceni
204
sal pod Bibliografijo prekmurskih tiskov 1920–1998, ki jo je v počastitev
80. obletnice priključitve Prekmurja izdal ZRC SAZU. K tej je dodal tudi
dopolnitve k Bibliografiji prekmurskih tiskov od 1715 do 1919 (Ljubljana,
1978), ki jo je sestavil Ivan Škafar. Zbornik soboškega muzeja je med
leti 2007–2009 in 2011–2018 tudi urejal. Kot je moč razbrati iz prejšnjih
vrstic, se je poleg svojih številnih poklicnih poti vseskozi posvečal tudi
zgodovini, še posebej prekmurski cerkveni zgodovini. Številni izsledki
iz pretekle zgodovine Prekmurja so zapisani tudi v obsežnem digital-
nem gradivu, ki ga je Kuzmič pripravil in je objavljeno na spletni stra-
ni Pomurskega muzeja Murska Sobota.
Franc Kuzmič je bil vseskozi tesno povezan z Binkoštno cerkvijo, ki
ima svoje začetke prav v Veščici, kraju njegovega odraščanja. Delovanju
te cerkve se je začel posvečati že zelo zgodaj z različnimi objavami (že
kot najstnik je leta 1969 v slovenščino prevedel knjigo Heinricha Müllerja
Mati bo božjem srcu), še temeljiteje pa se je tej cerkvi posvetil pri pisan
ju magisterija. Med leti 1991–2005 je deloval tudi kot gostujoči profesor
cerkvene zgodovine na Teološki fakulteti v Osijeku. Leta 1986 je bil or-
diniran za duhovnika/pridigarja v Binkoštni cerkvi Murska Sobota, kar
je bila ena od njegovih pomembnih življenjskih poslanstev vse do njego-
vih zadnjih dni. Kot pastor je deloval v več cerkvah Binkoštne cerkve,
najprej v Zgornji Voličini med leti 1988–1995, potem v Vadarcih med leti
1999–2009 in med leti 2009–2013 v Murski Soboti. O Binkoštni cerkvi
v Murski Soboti je spisal tudi knjigo Binkoštna Cerkev v Murski Soboti:
pregled nastanka Binkoštne Cerkve v Murski Soboti in opis nastajanja
nove zgradbe Binkoštne Cerkve 1991–2001 (2001).
Nasploh pa se je posvečal protestantizmu v vsej biti in prav ta njegov
življenjski prispevek k razvoju protestantizma kot seveda ostalih speci-
fik slovenskega prekmurskega prostora je naravnost izjemen. Prispevke
o razvoju in pomenu protestantizma v Prekmurju kot tudi v širšem slo-
venskem prostoru je objavljal v več publikacijah, med katerimi zago-
tovo izstopajo številne objave v revijah Znamenje in Stati inu obstati, v
prvi tudi o prekmurskih Judih, katerim se je posvečal že v času diplo-
me in katerih življenje ter usodo je prizadevno preučeval, v drugi o zgo-
dovini reformacije in protestantizma na Slovenskem. Nadvse dragoceni
204
