Page 204 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 27, ISSN 2590-9754
P. 204
portreti
1936–1991«. Pripravljati je začel tudi doktorsko tezo o protestantizmu v
Sloveniji v obdobju od jožefinskih reform do razpada Avstro-Ogrske, a
je pri tem ostalo.
Prvo zaposlitev je mag. Kuzmič našel na Srednji ekonomski šoli v
Murski Soboti, kjer je kot profesor deloval v letih 1975–1980. Pedagoško
delo je nato zamenjal s »knjigami«, zaposlil se je namreč v Pokrajinski
in študijski knjižnici Murska Sobota, kjer je prvi dve leti opravljal dela
hungarista, zatem prevzel matično službo krajevnih knjižnic, hkrati pa
se vse intenzivneje posvečal domoznanski dejavnosti, kar je z vso strastjo
in vnemo opravljal do leta 1992. Sadovi njegovega dela so v knjižnici vid
ni in prepoznavni še dandanes, še posebej v domoznanski dejavnosti, saj
je ravno on uredil domoznansko knjižnično zbirko, izdelal zanjo tudi
listkovni katalog, jo skrbno dopolnjeval, predstavljal, tako z raznimi
predstavitvami kot s pripravami razstav, ki so bile zelo dobro obiskane,
tudi s strani šol. Čeprav se je knjižnica dobro desetletje po njegovem od-
hodu preselila v nove prostore, je domoznansko zbirko poznal do zad-
nje podrobnosti, vedel je, v katerem fasciklu bo našel določen dokument,
na kateri polici tisto, morda pri drugih že »malo pozabljeno« knjigo. O
zgodovini knjižnic in knjižničarstva v Prekmurju (Pomurju) je pripravil
tudi razne študije in članke, veliko pozornost pa je posvečal dragoceno
stim knjižnice, ki jih je objavljal v več publikacijah, z Jožetom Vugrincem
pa strnil v katalogu razstave ob 40-letnici knjižnice in 80-letn ici knjižni-
čarstva v Prekmurju »Dragocenosti Pokrajinske in študijske knjižnice v
Murski Soboti« (1986). S prispevkoma »Zgodovina knjižnic« in s prispev-
kom (v soavtorstvu) »Založniška dejavnost« je sodeloval tudi v zborni-
ku Soboška knjižnica: 1946–1996 (uredila Ludvik Sočič in Jože Vugrinec,
Murska Sobota, 1996). Njegovo zadnje delo, za katerega je iskal gradivo
prav v murskosoboški knjižnici, pa je pesniška zbirka Iz dežele daljne av-
torja Sándorja Vályja (1883–1944), ki jo je tudi uredil in v mesecu marcu
2018 v knjižnici predstavil. Da je bil njegov prispevek na področju popu-
larizacije zgodovine in naše kulturne dediščine zares izjemen, potrjuje
tudi Plaketa Mestne občine Murska Sobota, ki jo je prejel leta 2012.
Iz knjižnice ga je leta 1992 pot vodila v Pokrajinski (današnji
Pomurski) muzej v Murski Soboti, kjer je nastopil kot muzejski peda-
202
1936–1991«. Pripravljati je začel tudi doktorsko tezo o protestantizmu v
Sloveniji v obdobju od jožefinskih reform do razpada Avstro-Ogrske, a
je pri tem ostalo.
Prvo zaposlitev je mag. Kuzmič našel na Srednji ekonomski šoli v
Murski Soboti, kjer je kot profesor deloval v letih 1975–1980. Pedagoško
delo je nato zamenjal s »knjigami«, zaposlil se je namreč v Pokrajinski
in študijski knjižnici Murska Sobota, kjer je prvi dve leti opravljal dela
hungarista, zatem prevzel matično službo krajevnih knjižnic, hkrati pa
se vse intenzivneje posvečal domoznanski dejavnosti, kar je z vso strastjo
in vnemo opravljal do leta 1992. Sadovi njegovega dela so v knjižnici vid
ni in prepoznavni še dandanes, še posebej v domoznanski dejavnosti, saj
je ravno on uredil domoznansko knjižnično zbirko, izdelal zanjo tudi
listkovni katalog, jo skrbno dopolnjeval, predstavljal, tako z raznimi
predstavitvami kot s pripravami razstav, ki so bile zelo dobro obiskane,
tudi s strani šol. Čeprav se je knjižnica dobro desetletje po njegovem od-
hodu preselila v nove prostore, je domoznansko zbirko poznal do zad-
nje podrobnosti, vedel je, v katerem fasciklu bo našel določen dokument,
na kateri polici tisto, morda pri drugih že »malo pozabljeno« knjigo. O
zgodovini knjižnic in knjižničarstva v Prekmurju (Pomurju) je pripravil
tudi razne študije in članke, veliko pozornost pa je posvečal dragoceno
stim knjižnice, ki jih je objavljal v več publikacijah, z Jožetom Vugrincem
pa strnil v katalogu razstave ob 40-letnici knjižnice in 80-letn ici knjižni-
čarstva v Prekmurju »Dragocenosti Pokrajinske in študijske knjižnice v
Murski Soboti« (1986). S prispevkoma »Zgodovina knjižnic« in s prispev-
kom (v soavtorstvu) »Založniška dejavnost« je sodeloval tudi v zborni-
ku Soboška knjižnica: 1946–1996 (uredila Ludvik Sočič in Jože Vugrinec,
Murska Sobota, 1996). Njegovo zadnje delo, za katerega je iskal gradivo
prav v murskosoboški knjižnici, pa je pesniška zbirka Iz dežele daljne av-
torja Sándorja Vályja (1883–1944), ki jo je tudi uredil in v mesecu marcu
2018 v knjižnici predstavil. Da je bil njegov prispevek na področju popu-
larizacije zgodovine in naše kulturne dediščine zares izjemen, potrjuje
tudi Plaketa Mestne občine Murska Sobota, ki jo je prejel leta 2012.
Iz knjižnice ga je leta 1992 pot vodila v Pokrajinski (današnji
Pomurski) muzej v Murski Soboti, kjer je nastopil kot muzejski peda-
202
