Page 205 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 27, ISSN 2590-9754
P. 205
franc kuzmič (1952–2018)
gog, že naslednje leto pa opravil strokovni izpit za kustosa. Da je tudi
prva zaposlitev v njem pustila močne sledi in je bilo pedagoško delo
pravzaprav eno od njegovih poslanstev, je razkril v muzejski službi,
kjer je vzpostavil organizirano pedagoško delo. S tematskimi vodstvi po
razstavah, z učnimi urami, delavnicami za otroke in mladino ter vode-
nimi ekskurzijami se je vse bolj uveljavljala izobraževalna vloga muze-
ja, kar je kasneje nadgradil še s kovčkom muzejskih zanimivosti, v ka-
terem je prenašal kulturno dediščino v šole ter jo približeval šolarjem.
Ob vzpostavitvi izobraževalnega programa za otroke in mladino pa je
bila tam spet knjiga. Police majhne muzejske knjižnice so postajale vse
polnejše in knjižnična zbirka vse večja in bogatejša. Franc Kuzmič jo
je razvil v največjo specialno knjižnico v regiji. V njej in z njo je z na
sveti in usmeritvami pomagal premnogim dijakom, študentom, raz
iskovalcem in vsem ljubiteljem lokalne zgodovine. Svoji rojstni Veščici
pa je poklonil dve knjigi, Veščica: podoba vasi skozi stoletja (1998) in
Gasilstvo v Veščici (2001).
Z razstavno dejavnostjo, s katero je pričel že v knjižnici, je vneto na-
daljeval tudi v muzeju. Kot avtor ali v soavtorstvu je pripravil številne
razstave, med katerimi je vsaka po svoje na strokoven in pristen način
prikazovala pomembne segmente v prekmurski zgodovini. Posebej velja
izpostaviti stalno muzejsko razstavo, ki jo je pripravil v soavtorstvu in je
bila leta 1999 nagrajena s posebnim priznanjem Evropskega muzejskega
foruma, leto prej pa tudi z občinskim priznanjem Mestne občine Murska
Sobota. Zanjo je prejel tudi Valvazorjevo priznanje, najvišje muzejsko
državno priznanje. Čeprav se je leta 2012 kot muzejski svetovalec, kus
tos pedagog in bibliotekar upokojil, se v resnici nikoli ni, saj je bil mu-
zej še naprej ena od njegovih številnih postaj, na katere se je permanen-
tno vračal s predlogi, pobudami in z neizčrpnimi idejami. Od samega
začetka je sodeloval tudi pri muzejski publikaciji, Zborniku soboškega
muzeja, v katerem najdemo serijo njegovih prispevkov, ki so nastali na
podlagi njegovega neutrudljivega raziskovalnega dela. Posebno mesto v
zborniku pa je bilo odrejeno osebnim in tematskim bibliografijam, ki
so izredno dragocen dokument pri kakršnem koli preučevanju in raz
iskovanju prekmurskega (pomurskega) prostora. Prav tako se je podpi-
203
gog, že naslednje leto pa opravil strokovni izpit za kustosa. Da je tudi
prva zaposlitev v njem pustila močne sledi in je bilo pedagoško delo
pravzaprav eno od njegovih poslanstev, je razkril v muzejski službi,
kjer je vzpostavil organizirano pedagoško delo. S tematskimi vodstvi po
razstavah, z učnimi urami, delavnicami za otroke in mladino ter vode-
nimi ekskurzijami se je vse bolj uveljavljala izobraževalna vloga muze-
ja, kar je kasneje nadgradil še s kovčkom muzejskih zanimivosti, v ka-
terem je prenašal kulturno dediščino v šole ter jo približeval šolarjem.
Ob vzpostavitvi izobraževalnega programa za otroke in mladino pa je
bila tam spet knjiga. Police majhne muzejske knjižnice so postajale vse
polnejše in knjižnična zbirka vse večja in bogatejša. Franc Kuzmič jo
je razvil v največjo specialno knjižnico v regiji. V njej in z njo je z na
sveti in usmeritvami pomagal premnogim dijakom, študentom, raz
iskovalcem in vsem ljubiteljem lokalne zgodovine. Svoji rojstni Veščici
pa je poklonil dve knjigi, Veščica: podoba vasi skozi stoletja (1998) in
Gasilstvo v Veščici (2001).
Z razstavno dejavnostjo, s katero je pričel že v knjižnici, je vneto na-
daljeval tudi v muzeju. Kot avtor ali v soavtorstvu je pripravil številne
razstave, med katerimi je vsaka po svoje na strokoven in pristen način
prikazovala pomembne segmente v prekmurski zgodovini. Posebej velja
izpostaviti stalno muzejsko razstavo, ki jo je pripravil v soavtorstvu in je
bila leta 1999 nagrajena s posebnim priznanjem Evropskega muzejskega
foruma, leto prej pa tudi z občinskim priznanjem Mestne občine Murska
Sobota. Zanjo je prejel tudi Valvazorjevo priznanje, najvišje muzejsko
državno priznanje. Čeprav se je leta 2012 kot muzejski svetovalec, kus
tos pedagog in bibliotekar upokojil, se v resnici nikoli ni, saj je bil mu-
zej še naprej ena od njegovih številnih postaj, na katere se je permanen-
tno vračal s predlogi, pobudami in z neizčrpnimi idejami. Od samega
začetka je sodeloval tudi pri muzejski publikaciji, Zborniku soboškega
muzeja, v katerem najdemo serijo njegovih prispevkov, ki so nastali na
podlagi njegovega neutrudljivega raziskovalnega dela. Posebno mesto v
zborniku pa je bilo odrejeno osebnim in tematskim bibliografijam, ki
so izredno dragocen dokument pri kakršnem koli preučevanju in raz
iskovanju prekmurskega (pomurskega) prostora. Prav tako se je podpi-
203
