Page 10 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 10
beseda urednika
prikazuje življenje in delovanje protestantske cerkvene občine v Gorici v
19. stoletju do konca 1. svetovne vojne. Steber izrazito manjšinskega pro
testantizma znotraj takratne nemško govoreče manjšine v Gorici so bili
nekateri uspešni in vplivni priseljeni podjetniki, vključevala pa je tudi
priseljene državne uradnike iz širšega avstrijskega in nemškega prosto
ra, obrtnike in delavce, zaposlene pri gradnji bohinjske železnice. Avtor
ugotavlja, da na Goriškem ni bilo nikakršnega nasprotja med nemški
mi protestanti in slovenskim delom goriškega prebivalstva. Član gori
ške luteranske cerkvene občine je po svojem prestopu v protestantizem
postal tudi dr. Karel Lavrič (1818–1876), vseskozi najuglednejši in naj
vplivnejši slovenski politik tistega časa na Goriškem in eden od vodil
nih »staroslovenskih« narodnih voditeljev v slovenskem prostoru sploh.
O njem je izdal izčrpno in dokumentirano biografijo primorski zgo
dovinar Branko Marušič (Založba ZRC SAZU 2016). Tanja Žigon piše
o praznovanju 400-letnice reformacije v vojnem letu 1917 v luteranski
cerkveni občini v Ljubljani. Na osnovi arhivskih virov in zapisov v ta
kratnih slovenskih in nemških časnikih hkrati oriše nekatere značil
nosti njenega delovanja v takratnem avstrijskem (političnem) in sloven
skem (narodnostnem) okolju. Avtoričina raziskava je bila predstavljena
na mednarodni konferenci maja 2018, posvečeni dogajanju v širšem av
stro-ogrskem srednjeevropskem prostoru med svetovno vojno. Karl W.
Schwarz piše o Trubarju in slovenskih reformatorjih 16. stoletja s poseb
nim ozirom na njihove tiskane knjige kot sredstvo in kulturno zapušči-
no reformacije. Razprava je bila napisana za eno od znanstvenih kon
ferenc v Nemčiji ob 500-letnici reformacije. Konferenca je obravnavala
temo/tezo: »Brez tiska ne bi bilo (uspešne) reformacije«. Prispevek je po
sebej zanimiv kot primer predstavljanja reformacije na Slovenskem šir
ši nemški strokovni javnosti, hkrati pa nam omogoča vpogled v poti in
sedanje stanje zbiranja in hranjenja slovenskih in drugih južnoslovan
skih reformacijskih tiskov.
Objavljamo drugi, zaključni del obsežne razprave Petra Kuzmiča o
eni ključnih teoloških tem, o novozaveznem in kasnejšem teološkem
pojmovanju razmerja med Cerkvijo in Božjim kraljestvom. Prvi del je
bil objavljen v prejšnji, 27. številki revije.
8
prikazuje življenje in delovanje protestantske cerkvene občine v Gorici v
19. stoletju do konca 1. svetovne vojne. Steber izrazito manjšinskega pro
testantizma znotraj takratne nemško govoreče manjšine v Gorici so bili
nekateri uspešni in vplivni priseljeni podjetniki, vključevala pa je tudi
priseljene državne uradnike iz širšega avstrijskega in nemškega prosto
ra, obrtnike in delavce, zaposlene pri gradnji bohinjske železnice. Avtor
ugotavlja, da na Goriškem ni bilo nikakršnega nasprotja med nemški
mi protestanti in slovenskim delom goriškega prebivalstva. Član gori
ške luteranske cerkvene občine je po svojem prestopu v protestantizem
postal tudi dr. Karel Lavrič (1818–1876), vseskozi najuglednejši in naj
vplivnejši slovenski politik tistega časa na Goriškem in eden od vodil
nih »staroslovenskih« narodnih voditeljev v slovenskem prostoru sploh.
O njem je izdal izčrpno in dokumentirano biografijo primorski zgo
dovinar Branko Marušič (Založba ZRC SAZU 2016). Tanja Žigon piše
o praznovanju 400-letnice reformacije v vojnem letu 1917 v luteranski
cerkveni občini v Ljubljani. Na osnovi arhivskih virov in zapisov v ta
kratnih slovenskih in nemških časnikih hkrati oriše nekatere značil
nosti njenega delovanja v takratnem avstrijskem (političnem) in sloven
skem (narodnostnem) okolju. Avtoričina raziskava je bila predstavljena
na mednarodni konferenci maja 2018, posvečeni dogajanju v širšem av
stro-ogrskem srednjeevropskem prostoru med svetovno vojno. Karl W.
Schwarz piše o Trubarju in slovenskih reformatorjih 16. stoletja s poseb
nim ozirom na njihove tiskane knjige kot sredstvo in kulturno zapušči-
no reformacije. Razprava je bila napisana za eno od znanstvenih kon
ferenc v Nemčiji ob 500-letnici reformacije. Konferenca je obravnavala
temo/tezo: »Brez tiska ne bi bilo (uspešne) reformacije«. Prispevek je po
sebej zanimiv kot primer predstavljanja reformacije na Slovenskem šir
ši nemški strokovni javnosti, hkrati pa nam omogoča vpogled v poti in
sedanje stanje zbiranja in hranjenja slovenskih in drugih južnoslovan
skih reformacijskih tiskov.
Objavljamo drugi, zaključni del obsežne razprave Petra Kuzmiča o
eni ključnih teoloških tem, o novozaveznem in kasnejšem teološkem
pojmovanju razmerja med Cerkvijo in Božjim kraljestvom. Prvi del je
bil objavljen v prejšnji, 27. številki revije.
8
