Page 14 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 14
razprave, študije
no tudi vsaj delno obvladalo, medtem ko so jo popolnoma obvladovali
pridigarji. Tokrat niso znali slovensko ne organizatorji ne pridigarji, kar
je nedvomno bistveno vplivalo na dejstvo, da je protestantizem tega ob-
dobja ostal nemški. Če je reformacija v 16. stoletju pod vplivom zemlji-
ških gospodov do neke mere pritegnila podložnike, zdaj ne zasledimo
večjega vpliva na tovarniške delavce.
Protestantizem na Goriškem, tako kot v 16. stoletju tudi tokrat, ni bil
izoliran in geografsko zamejen pojav. Bil je tesno povezan s celotnim
verskim in političnim dogajanjem v Evropi in še posebej na nemškem
govornem območju. Do leta 1866 je bil ta prostor še vedno tudi politič-
no povezan kot »Nemška zveza«, ki je nasledila nekdanjo enotno državo
Svetega rimskega cesarstva. Tako položaj katoličanov v nekdanjih konfe-
sionalno enotnih protestantskih deželah kot protestantov v katoliških in
še posebej habsburških deželah se je v tem obdobju bistveno spremenil,
uveljavljanje pravic enih in drugih pa je ustvarjalo nove, šestnajstemu
stoletju neznane situacije. V nemških deželah je tekel razvoj predvsem
v smeri povezovanja z nemškim nacionalizmom, ki je Luthra razglašal
za nacionalnega junaka (Lehmann 2012, 146), kar je ustvarjalo nova na-
sprotja s katoličani, ki so sicer dosegali versko in politično enakoprav-
nost v nekdaj čisto protestantskih deželah, medtem ko je v habsbur-
ških deželah protestantizem po tolerančnem patentu cesarja Jožefa II.
1781 prehodil pot do verske enakopravnosti v 19. stoletju (Schwarz 2017).
Čeprav so se protestantje sklicevali na začetke v 16. stoletju in pojmova-
li svoje poslanstvo kot nadaljevanje tistega časa, so se razmere tokrat bi-
stveno razlikovale. Na verskem področju sta se srečali dve konfesional-
no izoblikovani in zamejeni cerkvi, česar v 16. stoletju še ni bilo, cerkvi
pa sta bili tudi nacionalno vezani, česar v 16. stoletju prav tako ni bilo.
Ravno na nacionalni ravni se je temu pridružilo še pojmovanje kulture,
ki je zaradi tega bolj razdeljevala kot povezovala.
Vendar v slovenskem prostoru tudi tega modernega protestantizma
ni mogoče v celoti enačiti. Med tistim na Štajerskem (Celje, Maribor,
Ptuj) in tistim v Ljubljani ter tem na Gorškem so bile bistvene razlike
prav z vidika mednacionalnih odnosov. Tudi goriški protestantje so se
12
no tudi vsaj delno obvladalo, medtem ko so jo popolnoma obvladovali
pridigarji. Tokrat niso znali slovensko ne organizatorji ne pridigarji, kar
je nedvomno bistveno vplivalo na dejstvo, da je protestantizem tega ob-
dobja ostal nemški. Če je reformacija v 16. stoletju pod vplivom zemlji-
ških gospodov do neke mere pritegnila podložnike, zdaj ne zasledimo
večjega vpliva na tovarniške delavce.
Protestantizem na Goriškem, tako kot v 16. stoletju tudi tokrat, ni bil
izoliran in geografsko zamejen pojav. Bil je tesno povezan s celotnim
verskim in političnim dogajanjem v Evropi in še posebej na nemškem
govornem območju. Do leta 1866 je bil ta prostor še vedno tudi politič-
no povezan kot »Nemška zveza«, ki je nasledila nekdanjo enotno državo
Svetega rimskega cesarstva. Tako položaj katoličanov v nekdanjih konfe-
sionalno enotnih protestantskih deželah kot protestantov v katoliških in
še posebej habsburških deželah se je v tem obdobju bistveno spremenil,
uveljavljanje pravic enih in drugih pa je ustvarjalo nove, šestnajstemu
stoletju neznane situacije. V nemških deželah je tekel razvoj predvsem
v smeri povezovanja z nemškim nacionalizmom, ki je Luthra razglašal
za nacionalnega junaka (Lehmann 2012, 146), kar je ustvarjalo nova na-
sprotja s katoličani, ki so sicer dosegali versko in politično enakoprav-
nost v nekdaj čisto protestantskih deželah, medtem ko je v habsbur-
ških deželah protestantizem po tolerančnem patentu cesarja Jožefa II.
1781 prehodil pot do verske enakopravnosti v 19. stoletju (Schwarz 2017).
Čeprav so se protestantje sklicevali na začetke v 16. stoletju in pojmova-
li svoje poslanstvo kot nadaljevanje tistega časa, so se razmere tokrat bi-
stveno razlikovale. Na verskem področju sta se srečali dve konfesional-
no izoblikovani in zamejeni cerkvi, česar v 16. stoletju še ni bilo, cerkvi
pa sta bili tudi nacionalno vezani, česar v 16. stoletju prav tako ni bilo.
Ravno na nacionalni ravni se je temu pridružilo še pojmovanje kulture,
ki je zaradi tega bolj razdeljevala kot povezovala.
Vendar v slovenskem prostoru tudi tega modernega protestantizma
ni mogoče v celoti enačiti. Med tistim na Štajerskem (Celje, Maribor,
Ptuj) in tistim v Ljubljani ter tem na Gorškem so bile bistvene razlike
prav z vidika mednacionalnih odnosov. Tudi goriški protestantje so se
12
