Page 13 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 13
RAZPRAVE, ŠTUDIJE
Vincenc Rajšp
ORIS PROTESTANTIZMA NA GORIŠKEM
V 19. STOLETJU DO PRVE SVETOVNE VOJNE1
Protestantizem se je na Goriškem po dvesto letih ponovno pojavil in
uveljavil v prvi polovici 19. stoletja in v tej obliki obstajal in deloval do
prve svetovne vojne. V času reformacije v 16. stoletju so bili glavni iz-
povedovalci Luthrove smeri reformacije plemiči, ki so vabili evangeli-
čansko usmerjene pridigarje in omogočali oznanjevanje nove vere tudi
podložnikom. Plemiči, naklonjeni novi veri, so bili tesno povezani pred-
vsem z deželama Kranjsko in Koroško. Med vabljenimi pridigarji je bil
Primož Trubar. Vendar protestantizem na Goriškem ni imel podpore
deželnih oblasti, deželnih stanov kot v drugih treh notranjeavstrijskih
deželah, Kranjski, Koroški in Štajerski, zaradi česar je skupnemu dežel-
nemu knezu uspelo na Goriškem najprej uresničiti pravno podlago au-
gsburškega verskega miru iz leta 1555, pravico vladarja o določanju vere
na svojem področju, kasneje formulirano kot »cuius regio eius religio«
ter »ius emigrandi«.
Izpovedovalci protestantske vere in organizacijski nosilci v obdob-
ju devetnajstega stoletja do prve svetovne vojne pa so bili predvsem in-
dustrialci. Družbene razmere so se v primerjavi s šestnajstim stoletjem
bistveno spremenile. Protestantizem je tudi tokrat prihajal iz nemških
protestantskih dežel, vendar ni vzpostavil jezikovne povezave z ve-
činskim prebivalstvom. V 16. stoletju je glavni izpovedovalec in organi-
zator, plemstvo, izhajalo iz slovenske jezikovne sredine in je slovenšči-
1 Prof. dr. Branku Marušiču za 80. življenjski jubilej.
11
Vincenc Rajšp
ORIS PROTESTANTIZMA NA GORIŠKEM
V 19. STOLETJU DO PRVE SVETOVNE VOJNE1
Protestantizem se je na Goriškem po dvesto letih ponovno pojavil in
uveljavil v prvi polovici 19. stoletja in v tej obliki obstajal in deloval do
prve svetovne vojne. V času reformacije v 16. stoletju so bili glavni iz-
povedovalci Luthrove smeri reformacije plemiči, ki so vabili evangeli-
čansko usmerjene pridigarje in omogočali oznanjevanje nove vere tudi
podložnikom. Plemiči, naklonjeni novi veri, so bili tesno povezani pred-
vsem z deželama Kranjsko in Koroško. Med vabljenimi pridigarji je bil
Primož Trubar. Vendar protestantizem na Goriškem ni imel podpore
deželnih oblasti, deželnih stanov kot v drugih treh notranjeavstrijskih
deželah, Kranjski, Koroški in Štajerski, zaradi česar je skupnemu dežel-
nemu knezu uspelo na Goriškem najprej uresničiti pravno podlago au-
gsburškega verskega miru iz leta 1555, pravico vladarja o določanju vere
na svojem področju, kasneje formulirano kot »cuius regio eius religio«
ter »ius emigrandi«.
Izpovedovalci protestantske vere in organizacijski nosilci v obdob-
ju devetnajstega stoletja do prve svetovne vojne pa so bili predvsem in-
dustrialci. Družbene razmere so se v primerjavi s šestnajstim stoletjem
bistveno spremenile. Protestantizem je tudi tokrat prihajal iz nemških
protestantskih dežel, vendar ni vzpostavil jezikovne povezave z ve-
činskim prebivalstvom. V 16. stoletju je glavni izpovedovalec in organi-
zator, plemstvo, izhajalo iz slovenske jezikovne sredine in je slovenšči-
1 Prof. dr. Branku Marušiču za 80. življenjski jubilej.
11
