Page 11 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 11
marko kerševan
Jonatan Vinkler objavlja drugi del pripravljane tetralogije o čeških
bratih, ki jo je začel v 25. številki. Tokrat piše o čeških bratih med nasto-
pom Martina Luthra in augsburškim verskim mirom. Izpostavlja silni-
ce razvoja, ki se skozi 16. stoletje krepijo vse do 30-letne vojne; letos se
spominjamo in obeležujemo – gotovo ni mogoče reči, da proslavljamo
– 400-letnico začetka te vojne (1618–1648).
Dva avtorja sta želela s svojima prispevkoma počastiti bližajoči se ju-
bilej, osemdesetletnico, in izreči zahvalo dvema uglednima zgodovinar-
jema: Vincenc Rajšp dr. Branku Marušiču in Karl W. Schwarz dr. Feliksu
Bistru. Čestitkam se pridružujemo tudi uredniki in prepričani smo, da
tudi bralci revije, ki poznajo njuno delo in prizadevanje.
Dve objavljeni predavanji iz letošnjih študijskih večerov se posveča-
ta aktualni tematiki »islam in Evropa«. Aleš Črnič raziskuje korenine
in spodbude evropskega »strahu (in strašenja) pred islamom«. Marko
Kerševan poskuša opredeliti sistemske in vrednotne pogoje, s katerimi
se srečujejo islam in muslimani v sekularizirani »krščanski Evropi«, ter
nakazuje nekatere dileme in izzive, ki so pred »evropskim islamom«.
Avtorja obeh prispevkov – katerih osnovne misli so bile predstavljene
tudi na konferenci, ki jo je pripravila Islamska skupnost v Sloveniji ob
svoji 100-letnici – soglašata, da sodi ohranjanje dosežene sekularnosti
k temeljnim pogojem in nudi najboljši okvir mirnega (post)modernega
sožitja ljudi različnih religijskih tradicij, veroizpovedi in svetovnih na-
zorov v Evropi. Božidar Debenjak dokumentira in analizira status, ki
ga ima Marija v novozaveznih (in koranskih) besedilih in njihovih kas
nejših dopolnjevanjih ter interpretacijah. Prikaz tega statusa se na svoj
način vključuje v razprave o bližini/oddaljenosti med krščanstvom in
islamom, hkrati pa osvetli razloge za zavračanje Marijinega kulta in
(katoliške) »mariologije« v protestantskem krščanstvu (o katerih govo-
ri tudi Karl Barth v izbranem Prevodu v tej številki).
V rubriki Bilo je povedano ponatiskujemo študijo Štefana Barbariča
(1920–1988) o Trubarju in njegovih stikih z mislijo in besedili Erazma
Rotterdamskega. Besedilo je bilo slovenskim bralcem težko dostopno,
saj je izšlo leta 1972 v Novem sadu v Zborniku za slavistiko pri Matici
srpski in na Slovenskem doslej še ni bilo natisnjeno. Barbaričeva študi-
9
Jonatan Vinkler objavlja drugi del pripravljane tetralogije o čeških
bratih, ki jo je začel v 25. številki. Tokrat piše o čeških bratih med nasto-
pom Martina Luthra in augsburškim verskim mirom. Izpostavlja silni-
ce razvoja, ki se skozi 16. stoletje krepijo vse do 30-letne vojne; letos se
spominjamo in obeležujemo – gotovo ni mogoče reči, da proslavljamo
– 400-letnico začetka te vojne (1618–1648).
Dva avtorja sta želela s svojima prispevkoma počastiti bližajoči se ju-
bilej, osemdesetletnico, in izreči zahvalo dvema uglednima zgodovinar-
jema: Vincenc Rajšp dr. Branku Marušiču in Karl W. Schwarz dr. Feliksu
Bistru. Čestitkam se pridružujemo tudi uredniki in prepričani smo, da
tudi bralci revije, ki poznajo njuno delo in prizadevanje.
Dve objavljeni predavanji iz letošnjih študijskih večerov se posveča-
ta aktualni tematiki »islam in Evropa«. Aleš Črnič raziskuje korenine
in spodbude evropskega »strahu (in strašenja) pred islamom«. Marko
Kerševan poskuša opredeliti sistemske in vrednotne pogoje, s katerimi
se srečujejo islam in muslimani v sekularizirani »krščanski Evropi«, ter
nakazuje nekatere dileme in izzive, ki so pred »evropskim islamom«.
Avtorja obeh prispevkov – katerih osnovne misli so bile predstavljene
tudi na konferenci, ki jo je pripravila Islamska skupnost v Sloveniji ob
svoji 100-letnici – soglašata, da sodi ohranjanje dosežene sekularnosti
k temeljnim pogojem in nudi najboljši okvir mirnega (post)modernega
sožitja ljudi različnih religijskih tradicij, veroizpovedi in svetovnih na-
zorov v Evropi. Božidar Debenjak dokumentira in analizira status, ki
ga ima Marija v novozaveznih (in koranskih) besedilih in njihovih kas
nejših dopolnjevanjih ter interpretacijah. Prikaz tega statusa se na svoj
način vključuje v razprave o bližini/oddaljenosti med krščanstvom in
islamom, hkrati pa osvetli razloge za zavračanje Marijinega kulta in
(katoliške) »mariologije« v protestantskem krščanstvu (o katerih govo-
ri tudi Karl Barth v izbranem Prevodu v tej številki).
V rubriki Bilo je povedano ponatiskujemo študijo Štefana Barbariča
(1920–1988) o Trubarju in njegovih stikih z mislijo in besedili Erazma
Rotterdamskega. Besedilo je bilo slovenskim bralcem težko dostopno,
saj je izšlo leta 1972 v Novem sadu v Zborniku za slavistiko pri Matici
srpski in na Slovenskem doslej še ni bilo natisnjeno. Barbaričeva študi-
9
