Page 12 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 12
beseda urednika
ja povzema dotedanje obravnave in jih dopolnjuje z lastnim raziskova-
njem. Kot taka je pomemben člen v dosedanjem preučevanju navzoč-
nosti in vpliva (zgodovinskega) humanizma v slovenskem prostoru, ki
mu je kasneje dalo odločilen pečat delo Primoža Simonitija. Ponovno
objavo je s potrebnimi pojasnili pospremil Dušan Voglar.
Lahko rečemo, da se v rubriki Razgledi, vpogledi v obnovljeno in
razširjeno ukvarjanje z renesančnim in humanističnem okoljem refor-
macije na Slovenskem posredno vključuje tudi prispevek Tomaža Jurce
o(b) letošnjem natisu in slovenskem prevodu Vergerijevih (latinskih)
Dopisov papeškega tajnika iz leta 1556 in seveda že sam natis in prevod dr.
Gregorja Pobežina (v Založbi ZRC SAZU). Kot smo zapisali že ob drugi
priliki, sodi – po vključitvi Kopra v prostor slovenske države – Vergerij
in njegovo delo tudi v našo (čeprav seveda ne le našo) kulturno dedišči-
no v celoti in ne le zaradi svojih vezi s Trubarjem in njegovim delom.
Za letošnji Prevod smo posegli po zadnjih spisih Karla Bartha (1886–
1968), ki smo jih izbrali za obeležitev spomina na 50-letnico njegove smrti.
Izbrali smo jih iz njegove avtobiografske refleksije (leta 1958) in iz nje-
govih zapiskov ob srečanju z dokumenti in protagonisti 2. vatikanske-
ga koncila, tudi s papežem Pavlom VI. (Ad limina Apostolorum 1967).
Barthova razmišljanja in opozorila iz njegovega časa – časa hladne voj-
ne in pretresa, ki ga je povzročil 2. vatikanski koncil – zaslužijo pozor-
nost ob današnjem oživljanju duha hladne vojne in znakih »restavra-
cijske« revizije (usmeritve) 2. vatikanskega koncila v Katoliški cerkvi.
Kronika objavlja nagovor ministra za kulturo Dejana Prešička na
letošnji osrednji slovenski proslavi dneva reformacije 30. oktobra na
Ravnah na Koroškem in govor predsednika državnega zbora Dejana
Židana na proslavi dneva reformacije 25. oktobra v Murski Soboti.
Marko Kerševan
https://doi.org/10.26493/2590-9754.14(28)5-10
10
ja povzema dotedanje obravnave in jih dopolnjuje z lastnim raziskova-
njem. Kot taka je pomemben člen v dosedanjem preučevanju navzoč-
nosti in vpliva (zgodovinskega) humanizma v slovenskem prostoru, ki
mu je kasneje dalo odločilen pečat delo Primoža Simonitija. Ponovno
objavo je s potrebnimi pojasnili pospremil Dušan Voglar.
Lahko rečemo, da se v rubriki Razgledi, vpogledi v obnovljeno in
razširjeno ukvarjanje z renesančnim in humanističnem okoljem refor-
macije na Slovenskem posredno vključuje tudi prispevek Tomaža Jurce
o(b) letošnjem natisu in slovenskem prevodu Vergerijevih (latinskih)
Dopisov papeškega tajnika iz leta 1556 in seveda že sam natis in prevod dr.
Gregorja Pobežina (v Založbi ZRC SAZU). Kot smo zapisali že ob drugi
priliki, sodi – po vključitvi Kopra v prostor slovenske države – Vergerij
in njegovo delo tudi v našo (čeprav seveda ne le našo) kulturno dedišči-
no v celoti in ne le zaradi svojih vezi s Trubarjem in njegovim delom.
Za letošnji Prevod smo posegli po zadnjih spisih Karla Bartha (1886–
1968), ki smo jih izbrali za obeležitev spomina na 50-letnico njegove smrti.
Izbrali smo jih iz njegove avtobiografske refleksije (leta 1958) in iz nje-
govih zapiskov ob srečanju z dokumenti in protagonisti 2. vatikanske-
ga koncila, tudi s papežem Pavlom VI. (Ad limina Apostolorum 1967).
Barthova razmišljanja in opozorila iz njegovega časa – časa hladne voj-
ne in pretresa, ki ga je povzročil 2. vatikanski koncil – zaslužijo pozor-
nost ob današnjem oživljanju duha hladne vojne in znakih »restavra-
cijske« revizije (usmeritve) 2. vatikanskega koncila v Katoliški cerkvi.
Kronika objavlja nagovor ministra za kulturo Dejana Prešička na
letošnji osrednji slovenski proslavi dneva reformacije 30. oktobra na
Ravnah na Koroškem in govor predsednika državnega zbora Dejana
Židana na proslavi dneva reformacije 25. oktobra v Murski Soboti.
Marko Kerševan
https://doi.org/10.26493/2590-9754.14(28)5-10
10
