Page 16 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 16
razprave, študije

Z dovoljenjem cesarja Jožefa II. in finančno podporo nemških pro-
testantskih dežel so kupili cerkev Marije roženvenske (San Maria del
Rosario), slovesna posvetitev (Einweihung) je bila 27. avgusta 1786.
Organizirala se je tudi švicarska reformirana cerkev (H. C.), leta 1785 je
kupila cerkev sv. Silvestra. Leta 1828 je bila ustanovljena še anglikanska
verska skupnost. Evangeličanski pastor v letih 1779–1784 Ludwig Fischer,
doma iz Reutlingena v deželi Württemberg, se je posebej posvetil tudi
vojaščini (Patzelt 1999, 54). Po letu 1847 so pastorji iz Trsta oskrbova-
li tudi evangeličane v Ljubljani in okolici. V Ljubljani je bilo bogosluž-
je dvakrat letno. Leta 1835 je tržaški pastor začel priprave za ustanovitev
filiale v Gorici in na Reki. Občina v Ljubljani se je od tržaške ločila 1855,
občina na Reki pa leta 1858. (Patzelt 1999, 83)

Leta 1863 je bil ustanovljen seniorat v Trstu, ki je obsegal evangeli-
čanske verske občine v Trstu, Gorici, Mariboru, Puli in Benetkah do leta
1866, ko so te prešle pod Italijo.

Iz evangeličanske verske občine v Trstu je izšla evangeličanska
verska občina v Gorici. Njen začetnik je bil Johann Christoph Ritter
von Záhony (rojen 6. 5. 1872 v Frankfurtu na Majni, umrl 16. aprila 1838
v Trstu). Družina Ritter je do srede 18. stoletja opravljala predikantsko
službo v Frankfurtu na Majni. Johann Christoph Ritter (1782–1838),
pravnuk zadnjega pridigarja iz te rodbine, se je kot trgovec priselil v
Trst, kjer je obogatel v času Napoleonovih vojn, ko je kljub kontinen-
talni zapori dobavljal soliter, potreben za proizvodnjo streliva, in ga
prodajal avstrijski vladi. Leta 1829 mu je cesar podelil plemiški naslov
»von Záhony« po posestvu na Ogrskem. Ritter je v evangeličanski ob-
čini v Trstu aktivno deloval kot sopredsednik (Mitvorsteher). Potem ko
je leta 1819 kupil tovarno sladkorja v Gorici, je tja prenesel tudi težišče
delovanja na verskem področju. Tovarno je širil, k vodenju pa je vabil
protestante iz nemških pokrajin. Za njihovo versko oskrbo je skrbel
tako, da je priložnostno vabil pastorje iz Trsta v Gorico (Patzelt 1999,
230) in to predikante obeh smeri, augsburške (A. C.) in švicarske (H.
C.). (Erbauung 1865, 11)

zdaj eden najizčrpnejših in najnatančnejših virov o protestantizmu in protes-
tantih tega obdobja na Goriškem.

14
   11   12   13   14   15   16   17   18   19   20   21