Page 205 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 205
Dušan Voglar
OB RAZPRAVI ŠTEFANA BARBARIČA STIK
PRIMOŽA TRUBARJA Z MISLIJO
ERAZMA ROTTERDAMSKEGA
Razprava Štefana Barbariča ima v prvem natisu (Barbarič 1972; v
slovenščini, s povzetkom v srbščini in francoščini) dva naslova: sloven-
skega, »Stik Primoža Trubarja z mislijo Erazma Rotterdamskega«, in
pod njim v oklepaju srbskega, »Trubar u uticajnoj sferi Erazmovih ide-
ja«. Nad francoskim povzetkom na koncu razprave je še tretji naslov:
»Les influences intellectuelles d‘Érasme de Rotterdam dans l‘activité li-
tteraire de Primož Trubar«. Vsak poudari neko sestavino obravnava-
ne duhovnozgodovinske snovi, toda nobeden izmed njih ne zadene bi-
stva. Slovenska različica z besedo »stik« zelo omejeno opozori na obseg
znanstvenikovih interesov, izsledkov in trditev, srbska različica z opi-
som »u uticajnoj sferi ideja« posrečeno navede Trubarjevo vstopanje v
evropsko miselno sfero, vendar ne nakaže Trubarjevega udejanjanja idej,
francoska različica pa z »l‘activité litteraire« enostransko oži področje
Trubarjevega delovanja.
Dragocenost in bistvo razprave Štefana Barbariča namreč tiči v ta-
kratnem – leta 1972 – ozaveščanju o dejanskih prvinah evropskega, sprva
zlasti erazmovskega humanizma v Trubarjevem duhovnem svetu in de-
lovanju za slovensko ljudstvo. Barbarič poda strnjen, natančen in kriti-
čen pregled dotedanjih literarnozgodovinskih obravnav te teme in hkra-
ti navede iz svojega raziskovanja ugotovitve o Trubarjevem opiranju na
Erazmova dela. Že prejšnje leto je izšla njegova v madžarščini napisana
razprava o vplivu humanizma na slovenske protestante (Barbarič 1971).
Razpravljanja o humanizmu in reformaciji se je znova lotil z obsežnej-
203
OB RAZPRAVI ŠTEFANA BARBARIČA STIK
PRIMOŽA TRUBARJA Z MISLIJO
ERAZMA ROTTERDAMSKEGA
Razprava Štefana Barbariča ima v prvem natisu (Barbarič 1972; v
slovenščini, s povzetkom v srbščini in francoščini) dva naslova: sloven-
skega, »Stik Primoža Trubarja z mislijo Erazma Rotterdamskega«, in
pod njim v oklepaju srbskega, »Trubar u uticajnoj sferi Erazmovih ide-
ja«. Nad francoskim povzetkom na koncu razprave je še tretji naslov:
»Les influences intellectuelles d‘Érasme de Rotterdam dans l‘activité li-
tteraire de Primož Trubar«. Vsak poudari neko sestavino obravnava-
ne duhovnozgodovinske snovi, toda nobeden izmed njih ne zadene bi-
stva. Slovenska različica z besedo »stik« zelo omejeno opozori na obseg
znanstvenikovih interesov, izsledkov in trditev, srbska različica z opi-
som »u uticajnoj sferi ideja« posrečeno navede Trubarjevo vstopanje v
evropsko miselno sfero, vendar ne nakaže Trubarjevega udejanjanja idej,
francoska različica pa z »l‘activité litteraire« enostransko oži področje
Trubarjevega delovanja.
Dragocenost in bistvo razprave Štefana Barbariča namreč tiči v ta-
kratnem – leta 1972 – ozaveščanju o dejanskih prvinah evropskega, sprva
zlasti erazmovskega humanizma v Trubarjevem duhovnem svetu in de-
lovanju za slovensko ljudstvo. Barbarič poda strnjen, natančen in kriti-
čen pregled dotedanjih literarnozgodovinskih obravnav te teme in hkra-
ti navede iz svojega raziskovanja ugotovitve o Trubarjevem opiranju na
Erazmova dela. Že prejšnje leto je izšla njegova v madžarščini napisana
razprava o vplivu humanizma na slovenske protestante (Barbarič 1971).
Razpravljanja o humanizmu in reformaciji se je znova lotil z obsežnej-
203
