Page 208 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 208
bilo je povedano
ti ljudstva in potrebi po poučevanju ljudstva, seveda z Božjo bese-
do v jeziku ljudstva, česar si je želel Trubar že pred umikom v tujino.
Simoniti govori o pomenu, kakršnega so imele Erazmove Annotationes
in Paraphrases, ki so oboje posvečene Novi zavezi, to pa je Erazem izdal
v novi filološki redakciji grškega izvirnika in svojem vzporednem no-
vem prevodu, razlikujočem se od Vulgate. Odkrije, da je Trubar v pridi-
gi o veri v svojem prvem katekizmu (1550) ključni navedek iz Pavlovega
pisma in pojasnilo prevzel iz Erazmovega latinskega prevoda Nove zave-
ze in njegove knjige Paraphrases. Ob splošnih označevanjih Trubarja za
»erazmovca« pa opozori, da stroko čaka natančna filološka primerjava
Trubarjevih formulacij z Erazmovim latinskim prevodom in spremnima
deloma (Annotationes, Paraphrases), kar bi omogočilo nova spoznanja.
(Simoniti 1979, 231–35) Kozma Ahačič je z analizo odlomkov iz prevo-
da Matejevega evangelija pokazal, da se je Trubar naslonil na Erazmov
latinski prevod (Ahačič 2007, 268–74). Na podlagi tega je mogoče reči,
da je Vergerij ml. prepričal Trubarja za prevajanje Nove zaveze »s pra-
gmatičnim (bolj humanističnim kot pa dosledno protestantskim) ar-
gumentom, da je Erazmov latinski prevod dovolj dober približek« iz-
virniku in da je torej lahko izhodišče za prevajanje (Marinčič 2018, 94).
Drugače povedano: Zdaj lahko natančneje razumemo Trubarjevo po-
ročilo o prevajanju.
viri in literatura
Ahačič, Kozma. 2007. Zgodovina misli o jeziku in književnosti pri Slovencih: Protestan-
tizem. Linguistica et philologica 18. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Barbarič, Štefan. 1971. »A szlovén protestáns irodalom az európai humanizmus ára-
mlatában.« Helikon (Budapest) 8 (3–4): 344–352.
–––. 1972. »Stik Primoža Trubarja z mislijo Erazma Rotterdamskega.« Zbornik za sla-
vistiku 3: 87–98.
–––.1976. »Ideje humanizma v delih slovenskih protestantov.« Slavistična revija 24 (4):
409–420.
Cavazza, Silvano. 2013. »Nenavadna osebnost: Profil Petra Pavla Vergerija.« Stati inu
obstati 9 (17–18): 10–26.
Grdina, Igor. 1999. Od Brižinskih spomenikov do razsvetljenstva. Maribor: Obzorja.
206
ti ljudstva in potrebi po poučevanju ljudstva, seveda z Božjo bese-
do v jeziku ljudstva, česar si je želel Trubar že pred umikom v tujino.
Simoniti govori o pomenu, kakršnega so imele Erazmove Annotationes
in Paraphrases, ki so oboje posvečene Novi zavezi, to pa je Erazem izdal
v novi filološki redakciji grškega izvirnika in svojem vzporednem no-
vem prevodu, razlikujočem se od Vulgate. Odkrije, da je Trubar v pridi-
gi o veri v svojem prvem katekizmu (1550) ključni navedek iz Pavlovega
pisma in pojasnilo prevzel iz Erazmovega latinskega prevoda Nove zave-
ze in njegove knjige Paraphrases. Ob splošnih označevanjih Trubarja za
»erazmovca« pa opozori, da stroko čaka natančna filološka primerjava
Trubarjevih formulacij z Erazmovim latinskim prevodom in spremnima
deloma (Annotationes, Paraphrases), kar bi omogočilo nova spoznanja.
(Simoniti 1979, 231–35) Kozma Ahačič je z analizo odlomkov iz prevo-
da Matejevega evangelija pokazal, da se je Trubar naslonil na Erazmov
latinski prevod (Ahačič 2007, 268–74). Na podlagi tega je mogoče reči,
da je Vergerij ml. prepričal Trubarja za prevajanje Nove zaveze »s pra-
gmatičnim (bolj humanističnim kot pa dosledno protestantskim) ar-
gumentom, da je Erazmov latinski prevod dovolj dober približek« iz-
virniku in da je torej lahko izhodišče za prevajanje (Marinčič 2018, 94).
Drugače povedano: Zdaj lahko natančneje razumemo Trubarjevo po-
ročilo o prevajanju.
viri in literatura
Ahačič, Kozma. 2007. Zgodovina misli o jeziku in književnosti pri Slovencih: Protestan-
tizem. Linguistica et philologica 18. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Barbarič, Štefan. 1971. »A szlovén protestáns irodalom az európai humanizmus ára-
mlatában.« Helikon (Budapest) 8 (3–4): 344–352.
–––. 1972. »Stik Primoža Trubarja z mislijo Erazma Rotterdamskega.« Zbornik za sla-
vistiku 3: 87–98.
–––.1976. »Ideje humanizma v delih slovenskih protestantov.« Slavistična revija 24 (4):
409–420.
Cavazza, Silvano. 2013. »Nenavadna osebnost: Profil Petra Pavla Vergerija.« Stati inu
obstati 9 (17–18): 10–26.
Grdina, Igor. 1999. Od Brižinskih spomenikov do razsvetljenstva. Maribor: Obzorja.
206
