Page 87 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 87
jonatan Vinkler
tedanje dobe. Le-ta je ponavadi namesto moči argumenta raje posegala
po argumentu moči, pa naj je bil ta institucionalni (npr. obtožbe zavoljo
herezije, kot je bilo npr. v Reuchlinovem sporu s kölnskimi katoliškimi
»magistri našimi« v letih pred nastopom Martina Luthra) ali neformal-
ni (raba vsesplošne ironije, zasmeha, ki so si jo npr. v Pismih mračnja-
kov privoščili nemški humanisti, da bi vplivali na zgodnje »javno mnen
je« v učeni republiki zoper omenjene »magistre naše«).
Po letu 1524 so stiki med češkimi brati in Luthrom oslabeli. Morda
je to pripisati velikim pretresom, ki jih je na Nemškem sprožila kmeč-
ka vojna (1525), zastran katere so češki bratje zmajevali z glavami nad
Luthrovo ognjevito obsodbo puntarjev, misliti pa je, da so bili posre-
di tudi »notranji vzroki« v češkobratski cerkvi. Kajti le-ta se je mora-
la odzvati na dotlej neznani ji vpliv cvinglijanstva ter na prekrščevalce.
Ideje züriškega reformatorja so med češke brate prišle preko treh kato-
liških menihov, ki so zaradi lastnega luteranskega verskega nazora zbe-
žali iz Wrocłava in bili nato sprejeti med češke brate. Michael Weisse,
Jan Zeising (Čížek) in Jan Mnich so namreč med češkimi brati širili
Zwinglijev simbolični pogled na Gospodovo večerjo. Cerkev se je tako
znašla v navzkrižnem ognju različnih reformatorskih tokov, saškega in
švicarskega, posamezni njeni člani so se pridružili prekrščevalcem na
Moravskem (Jan Zeising, ki je bil zato leta 1528 sežgan na grmadi v Brnu;
Michael Weisse je ostal med češkimi brati in je v tridesetih letih krep-
ko prispeval k proluteranski orientaciji češkobratske cerkve, Luther pa
ga je zaradi njegovih cerkvenih pesmi, ki so izšle 1531. v Mladi Boleslavi,
imenoval kar »ein trefflicher deutsche Poet«; Vinkler 2006b, 17), poleg
tega pa so svojo dejavnost oživili tudi Manjši bratje.
Prvoomenjeni Michael Weisse je leta 1531 v Mladi Boleslavi izdal
nemško pisani češkobratski kancional Ein new Gesangbuchlen, ki je ali
neposredno in/ali preko nemških kancionalov, ki so jih slovenski pro-
testanti, zlasti Trubar, jemali za besedilno in glasbeno predlogo sloven-
skih tiskov, vplival tudi na tekstno-glasbeno podobo pesmaric »cerkve
slovenskega jezika«. Topogledno je recepcijo Weissejeve pesemske knjige
beležiti najprej v Enih duhovnih peisnih (1563)1 in nato v vseh kancionalih,
1 O avtorstvu pesmarice glej Vinkler 2006c, 542–49.
85
tedanje dobe. Le-ta je ponavadi namesto moči argumenta raje posegala
po argumentu moči, pa naj je bil ta institucionalni (npr. obtožbe zavoljo
herezije, kot je bilo npr. v Reuchlinovem sporu s kölnskimi katoliškimi
»magistri našimi« v letih pred nastopom Martina Luthra) ali neformal-
ni (raba vsesplošne ironije, zasmeha, ki so si jo npr. v Pismih mračnja-
kov privoščili nemški humanisti, da bi vplivali na zgodnje »javno mnen
je« v učeni republiki zoper omenjene »magistre naše«).
Po letu 1524 so stiki med češkimi brati in Luthrom oslabeli. Morda
je to pripisati velikim pretresom, ki jih je na Nemškem sprožila kmeč-
ka vojna (1525), zastran katere so češki bratje zmajevali z glavami nad
Luthrovo ognjevito obsodbo puntarjev, misliti pa je, da so bili posre-
di tudi »notranji vzroki« v češkobratski cerkvi. Kajti le-ta se je mora-
la odzvati na dotlej neznani ji vpliv cvinglijanstva ter na prekrščevalce.
Ideje züriškega reformatorja so med češke brate prišle preko treh kato-
liških menihov, ki so zaradi lastnega luteranskega verskega nazora zbe-
žali iz Wrocłava in bili nato sprejeti med češke brate. Michael Weisse,
Jan Zeising (Čížek) in Jan Mnich so namreč med češkimi brati širili
Zwinglijev simbolični pogled na Gospodovo večerjo. Cerkev se je tako
znašla v navzkrižnem ognju različnih reformatorskih tokov, saškega in
švicarskega, posamezni njeni člani so se pridružili prekrščevalcem na
Moravskem (Jan Zeising, ki je bil zato leta 1528 sežgan na grmadi v Brnu;
Michael Weisse je ostal med češkimi brati in je v tridesetih letih krep-
ko prispeval k proluteranski orientaciji češkobratske cerkve, Luther pa
ga je zaradi njegovih cerkvenih pesmi, ki so izšle 1531. v Mladi Boleslavi,
imenoval kar »ein trefflicher deutsche Poet«; Vinkler 2006b, 17), poleg
tega pa so svojo dejavnost oživili tudi Manjši bratje.
Prvoomenjeni Michael Weisse je leta 1531 v Mladi Boleslavi izdal
nemško pisani češkobratski kancional Ein new Gesangbuchlen, ki je ali
neposredno in/ali preko nemških kancionalov, ki so jih slovenski pro-
testanti, zlasti Trubar, jemali za besedilno in glasbeno predlogo sloven-
skih tiskov, vplival tudi na tekstno-glasbeno podobo pesmaric »cerkve
slovenskega jezika«. Topogledno je recepcijo Weissejeve pesemske knjige
beležiti najprej v Enih duhovnih peisnih (1563)1 in nato v vseh kancionalih,
1 O avtorstvu pesmarice glej Vinkler 2006c, 542–49.
85
