Page 90 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 90
razprave, študije

izdaj Weissejevega kancionala je tako češkobratska češka tradicija du-
hovne pesmi vplivala na nemško (Čapek 1956, 205). Prevajalec v sloven-
ščino ni znan, pesem pa je pod naslovom Ta stari pasion: Patris sapien-
tia izšla tudi v Dalmatinovem Tem celem catehismu, enih psalmih (1584),
kjer je notirana in se notacija ujema z Weissejevo, in nato še v Felicijana
Trubarja pesmarici z enakim naslovom (1595).

3
Nadalje je v Enih duhovnih peisnih najti pesem Bug ye en vinograd
neredil (Trubar [1563] 2016, 126–30), ki je prevod nemške pesmi Gott
hat einen Weinberg gebaut, kot jo je najti v prvi izdaji kancionala Ein
new Gesangbuchlen. Prevod iste predloge je objavljen tudi v Felicijana
Trubarja pesmarici iz leta 1595.

4
V isti pesmarici Ene duhovne peisni je izdana tudi prva znana slo-
venska tiskana poslovenitev nemške pesmi O ihr Christen, seht an den
König und Heiland Michaela Weisseja iz Ein new Gesangbuchlen, in si-
cer kot O, človik, gledai večniga tvoiga kralla (Trubar [1563] 2016, 134–
44). Prevod iste predloge je objavljen tudi v Felicijana Trubarja pesma-
rici iz leta 1595.

5
V razdelku Enih duhovnih peisni, ki obsega pesmi ob pogrebu, je na-
tisnjena pesem Pokopaimo mi tu tellu (Trubar [1563] 2016, 169–71). Gre
za dosleden prevod protestantske pesmi Nun lasst uns den Leib begra-
ben, ki ji je Martin Luther 1540. zložil zadnjo (osmo) kitico, prvih sedem
pa je nastalo po latinski pesmi Iam moesta quiesce querela3 in po nem-
ški pesmi Nun lasst uns den Leib begraben Michaela Weisseja (Ein new
Gesangbuchlen, 1531). Sebastijana Krelja mlajši prevod iste Luthrove pe-

3 Njen avtor je rimski krščanski pesnik Avrelij Prudencij Klemens (348–405), ki ga
je Luther štel za »enega najboljših in najbolj krščanskih pesnikov«.

88
   85   86   87   88   89   90   91   92   93   94   95