Page 92 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 92
razprave, študije
škof čeških bratov, ki je bil najprej izvoljen v svet četverice, nato pa je
po M. Škodi prevzel mesto škofa-sodnika čeških bratov. Že leta 1531 je
bil tako razglašen uradni odmik čeških bratov od spisov (in teologije)
Lukáša Praškega, luteranski vpliv pa so pomagali krepiti tudi posame-
zni Luthrovi in Melanchthonovi učenci med češkimi brati (npr. Beneš
Bavorinský).
Poleg Michaela Weisseja, Jana Roha, Mateja (Macha) Sionskega in
Martina Michalca je bila najpomembnejša osebnost tega obdobja čeških
bratov Jan Avgusta (1500–1572). Ta je izhajal iz družine praških utrakvi-
stičnih klobučarjev in je ostal miselno do smrti povezan s cerkvijo svo-
jih staršev. O le-tej je menil, da bi utegnila prav pod Luthrovim vplivom
postati zares reformirana cerkev. Med češke brate je stopil leta 1524, 1529.
je postal diakon in bil nato leta 1531 posvečen za duhovnika. Že leto kas-
neje je postal član ožjega sveta in nato leta 1537 škof, po smrti Jana Roha
pa je leta 1547 zasedel mesto prvega med češkobratskimi škofi, tj. škofa-
-sodnika. Značilnost delovanja Jana Avguste je bila, da je ves čas gledal
»preko plotov« čeških bratov in si je tako prizadeval cerkev, ki jo je v dru-
gi polovici lastnega življenja vodil, združiti z reformnim krilom utrakvi-
stične cerkve in tako ustvariti eno češko reformirano cerkev (Říčan 1956,
32). Kajti od Luthrovega nastopa je v češki utrakvistični cerkvi čedalje
jasneje razpoznati dva tokova – staroutrakviste, ki so vztrajali pri jihla-
vskih kompaktatih (glej Vinkler 2017, 13–16), si prizadevali za konfor-
mnost z le-temi in za kar najmanjše konflikte z rimsko cerkvijo ter tako
pripoznavali tudi podrejenost utrakvistične cerkve rimski, ter novou-
trakviste oz. reformno krilo utrakvistične cerkve. Slednje Luthrove re-
formacijske pobude pritegujejo vse močneje, četudi še naprej vztrajajo
pri očiščujočem pomenu izpovedi vere, čistoti krščanskega življenja po-
samičnika in potrebi vero dokazovati z dobrimi deli; ti elementi so bili
v utrakvistični cerkvi in za Jana Avgusto poglavitni. Češka znanost to-
pogledno upravičeno meni, da pred »Komenskym Jednota ni imela člo-
veka, ki bi enovitost češkega protestantizma dojemal tako intenzivno
kot Avgusta« (Říčan 1956, 33).
V obdobju Jana Avguste se je Luthrov vpliv na češke brate kazal pred-
vsem skozi spremembe v teologiji, v novem razumevanju državljanskih
90
škof čeških bratov, ki je bil najprej izvoljen v svet četverice, nato pa je
po M. Škodi prevzel mesto škofa-sodnika čeških bratov. Že leta 1531 je
bil tako razglašen uradni odmik čeških bratov od spisov (in teologije)
Lukáša Praškega, luteranski vpliv pa so pomagali krepiti tudi posame-
zni Luthrovi in Melanchthonovi učenci med češkimi brati (npr. Beneš
Bavorinský).
Poleg Michaela Weisseja, Jana Roha, Mateja (Macha) Sionskega in
Martina Michalca je bila najpomembnejša osebnost tega obdobja čeških
bratov Jan Avgusta (1500–1572). Ta je izhajal iz družine praških utrakvi-
stičnih klobučarjev in je ostal miselno do smrti povezan s cerkvijo svo-
jih staršev. O le-tej je menil, da bi utegnila prav pod Luthrovim vplivom
postati zares reformirana cerkev. Med češke brate je stopil leta 1524, 1529.
je postal diakon in bil nato leta 1531 posvečen za duhovnika. Že leto kas-
neje je postal član ožjega sveta in nato leta 1537 škof, po smrti Jana Roha
pa je leta 1547 zasedel mesto prvega med češkobratskimi škofi, tj. škofa-
-sodnika. Značilnost delovanja Jana Avguste je bila, da je ves čas gledal
»preko plotov« čeških bratov in si je tako prizadeval cerkev, ki jo je v dru-
gi polovici lastnega življenja vodil, združiti z reformnim krilom utrakvi-
stične cerkve in tako ustvariti eno češko reformirano cerkev (Říčan 1956,
32). Kajti od Luthrovega nastopa je v češki utrakvistični cerkvi čedalje
jasneje razpoznati dva tokova – staroutrakviste, ki so vztrajali pri jihla-
vskih kompaktatih (glej Vinkler 2017, 13–16), si prizadevali za konfor-
mnost z le-temi in za kar najmanjše konflikte z rimsko cerkvijo ter tako
pripoznavali tudi podrejenost utrakvistične cerkve rimski, ter novou-
trakviste oz. reformno krilo utrakvistične cerkve. Slednje Luthrove re-
formacijske pobude pritegujejo vse močneje, četudi še naprej vztrajajo
pri očiščujočem pomenu izpovedi vere, čistoti krščanskega življenja po-
samičnika in potrebi vero dokazovati z dobrimi deli; ti elementi so bili
v utrakvistični cerkvi in za Jana Avgusto poglavitni. Češka znanost to-
pogledno upravičeno meni, da pred »Komenskym Jednota ni imela člo-
veka, ki bi enovitost češkega protestantizma dojemal tako intenzivno
kot Avgusta« (Říčan 1956, 33).
V obdobju Jana Avguste se je Luthrov vpliv na češke brate kazal pred-
vsem skozi spremembe v teologiji, v novem razumevanju državljanskih
90
