Page 88 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 88
razprave, študije
ki so »dedovali« besedila iz omenjene pesmarice, zlasti v Dalmatinovem
Tem celem catehismu, enih psalmih (1584) – le-ta je hkrati tudi najrepre-
zentativnejša (zastran tekstne podobe, pravopisa in notacije) cerkve-
noglasbena izdaja slovenskih evangeličanov 16. stoletja – in kancionalu
Felicijana Trubarja z istim naslovom (1595).
1
V Enih duhovnih peisnih je najti pesem Hvalimo Boga vsaki čas
(Trubar [1563] 2016, 80–83). Gre za najzgodnejši slovenski tiskani pre-
vod pesmi Lob sey dem allmechtigen Gott iz Weissejevega Ein new
Gesangbuchlen. Dobesedni prevod pesmi v slovenščino je napravil tudi
Jurij Dalmatin, in sicer pod naslovom De adventu Domini. Pejsen od
adventa. Natisnjena je bila v Dalmatinovi pesmarici Ta celi catehismus,
eni psalmi iz leta 1584, kjer je tudi notirana,2 in v Felicijana Trubarja pe-
smarici z enakim naslovom (1595).
2
V isti pesmarici Ene duhovne peisni (1563) je natisnjena tudi pe-
sem Christus, naš odrešenik (Trubar [1563] 2016, 116–19). Prapredloga je
Canticum de passione Christi iz 13. ali 14. stoletja (Čerin 1908, 180). Na
njeni podlagi je nastala nemška pesem Christus, der uns selig macht, ki
se z notacijo nahaja najprej v kancionalu Ein new Gesangbuchlen. Weisse
je za svojo pesmarico, ki je bila v rabi med nemško govorečimi češki-
mi brati, iz češčine prevedel precej pesmi, ki so bile v istem kancionalu
prvič ponovno izdane leta 1544 v Nürnbergu. Njihov izdajatelj in ure-
dnik je bil znameniti škof čeških bratov Jan Roh, ki se je tudi sam trajno
vpisal v češko slovstveno in kulturno zgodovino, in sicer poleg druge-
ga s kancionalom Písně chval božských (1541). Preko številnih kasnejših
2 Glasbenozgodovinski in muzikološki vedi še ni uspelo ugotoviti izvora melodi-
je pri Dalmatinu. Napev, ki ga navaja, je nastal v 15. stoletju in se je v stoletju re-
formacije pel na besedilo Luthrove pesmi Gelobet siest du, Jesu Christ, pri kateri
je nemški reformator izvirni prvi kitici iz 14. stoletja dodal še kitice 2–7 (Vinkler
2006b, 88).
86
ki so »dedovali« besedila iz omenjene pesmarice, zlasti v Dalmatinovem
Tem celem catehismu, enih psalmih (1584) – le-ta je hkrati tudi najrepre-
zentativnejša (zastran tekstne podobe, pravopisa in notacije) cerkve-
noglasbena izdaja slovenskih evangeličanov 16. stoletja – in kancionalu
Felicijana Trubarja z istim naslovom (1595).
1
V Enih duhovnih peisnih je najti pesem Hvalimo Boga vsaki čas
(Trubar [1563] 2016, 80–83). Gre za najzgodnejši slovenski tiskani pre-
vod pesmi Lob sey dem allmechtigen Gott iz Weissejevega Ein new
Gesangbuchlen. Dobesedni prevod pesmi v slovenščino je napravil tudi
Jurij Dalmatin, in sicer pod naslovom De adventu Domini. Pejsen od
adventa. Natisnjena je bila v Dalmatinovi pesmarici Ta celi catehismus,
eni psalmi iz leta 1584, kjer je tudi notirana,2 in v Felicijana Trubarja pe-
smarici z enakim naslovom (1595).
2
V isti pesmarici Ene duhovne peisni (1563) je natisnjena tudi pe-
sem Christus, naš odrešenik (Trubar [1563] 2016, 116–19). Prapredloga je
Canticum de passione Christi iz 13. ali 14. stoletja (Čerin 1908, 180). Na
njeni podlagi je nastala nemška pesem Christus, der uns selig macht, ki
se z notacijo nahaja najprej v kancionalu Ein new Gesangbuchlen. Weisse
je za svojo pesmarico, ki je bila v rabi med nemško govorečimi češki-
mi brati, iz češčine prevedel precej pesmi, ki so bile v istem kancionalu
prvič ponovno izdane leta 1544 v Nürnbergu. Njihov izdajatelj in ure-
dnik je bil znameniti škof čeških bratov Jan Roh, ki se je tudi sam trajno
vpisal v češko slovstveno in kulturno zgodovino, in sicer poleg druge-
ga s kancionalom Písně chval božských (1541). Preko številnih kasnejših
2 Glasbenozgodovinski in muzikološki vedi še ni uspelo ugotoviti izvora melodi-
je pri Dalmatinu. Napev, ki ga navaja, je nastal v 15. stoletju in se je v stoletju re-
formacije pel na besedilo Luthrove pesmi Gelobet siest du, Jesu Christ, pri kateri
je nemški reformator izvirni prvi kitici iz 14. stoletja dodal še kitice 2–7 (Vinkler
2006b, 88).
86
