Page 15 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 29, ISSN 2590-9754
P. 15
RAZPRAVE, ŠTUDIJE
Stati in obstati 15(2019): 13-57
https://doi.org/10.26493/2590-9754.15(29)13-57
Igor Grdina
TRIDESETLETNA VOJNA
Triindvajsetega maja 1618 dopoldne so najbojevitejši predstavniki
protestantske večine čeških stanov, ki so jih razbesnele spletke dela ka-
toliških namestnikov v deželah ob Vltavi, Moravi in Odri, prihiteli na
Praški grad ter po krajšem srditem prerekanju vrgli skozi okno dva od
štirih zastopnikov krone in pisarja. Vsi trije defenestriranci so padec
z višine okoli 20 metrov preživeli – po tolmačenju pristašev rimske-
ga papeža zaradi intervencije Device Marije, po interpretaciji njihovih
nasprotnikov pa zaradi kupa gnoja, na katerega so prileteli – ter potem
jadrno zbežali.1
Dramatični dogodki na Praškem gradu so bili povod za izbruh obo-
roženega konflikta, ki so ga sodobniki večinoma poznali pod imenom
nemška vojna. Zgodovina, ki je v zrcalu posledic uvidela, da je dejansko
šlo za kontinentalni spopad, katerega rezultati so vsaj prek naglega vzpo-
na samostojne Nizozemske vplivali tudi na planetarna dogajanja, pa jo
je nazadnje označila za tridesetletno (Parker 1991, 11–15). V marsikate-
rem predelu Srednje Evrope je šlo za najstrašnejšo med vojnami, kar
jih je kdaj koli bilo: njene posledice se je dalo primerjati s pandemijo
kuge v 14. stoletju. Sveto rimsko cesarstvo, ki je imelo ob njenem začet-
ku okoli 20 milijonov prebivalcev, se je po najbolj optimističnih ocenah
vrnilo k podobnim številkam v zadnjem obdobju vladavine Leopolda I.
(umrl leta 1705). V mestu Magdeburg, ki je bilo po padcu v roke armadi
1 Prim. Mortimer 2015, zlasti 68 in dalje, 132 in dalje.
13
Stati in obstati 15(2019): 13-57
https://doi.org/10.26493/2590-9754.15(29)13-57
Igor Grdina
TRIDESETLETNA VOJNA
Triindvajsetega maja 1618 dopoldne so najbojevitejši predstavniki
protestantske večine čeških stanov, ki so jih razbesnele spletke dela ka-
toliških namestnikov v deželah ob Vltavi, Moravi in Odri, prihiteli na
Praški grad ter po krajšem srditem prerekanju vrgli skozi okno dva od
štirih zastopnikov krone in pisarja. Vsi trije defenestriranci so padec
z višine okoli 20 metrov preživeli – po tolmačenju pristašev rimske-
ga papeža zaradi intervencije Device Marije, po interpretaciji njihovih
nasprotnikov pa zaradi kupa gnoja, na katerega so prileteli – ter potem
jadrno zbežali.1
Dramatični dogodki na Praškem gradu so bili povod za izbruh obo-
roženega konflikta, ki so ga sodobniki večinoma poznali pod imenom
nemška vojna. Zgodovina, ki je v zrcalu posledic uvidela, da je dejansko
šlo za kontinentalni spopad, katerega rezultati so vsaj prek naglega vzpo-
na samostojne Nizozemske vplivali tudi na planetarna dogajanja, pa jo
je nazadnje označila za tridesetletno (Parker 1991, 11–15). V marsikate-
rem predelu Srednje Evrope je šlo za najstrašnejšo med vojnami, kar
jih je kdaj koli bilo: njene posledice se je dalo primerjati s pandemijo
kuge v 14. stoletju. Sveto rimsko cesarstvo, ki je imelo ob njenem začet-
ku okoli 20 milijonov prebivalcev, se je po najbolj optimističnih ocenah
vrnilo k podobnim številkam v zadnjem obdobju vladavine Leopolda I.
(umrl leta 1705). V mestu Magdeburg, ki je bilo po padcu v roke armadi
1 Prim. Mortimer 2015, zlasti 68 in dalje, 132 in dalje.
13
