Page 12 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 29, ISSN 2590-9754
P. 12
beseda urednika
katerimi se je povezovala ali jim nasprotovala. V različnih obdobjih in
okoljih tridesetletne vojne so bile v igri tako rekoč vse možnosti in zmož-
nosti. Tudi za to je zgovoren magdeburški primer.
Z distance in njej primerne ležernosti lahko po poznanih opisovan
jih in raziskovanjih izrečemo presojo, da je krščanska religija s svojimi
notranjimi delitvami in zunanjimi povezavami k vojni in nasilju prispe-
vala svoj delež, da pa pri tem ni bila dominantna. Lahko rečemo, da so
bili tako za spopade kot za njihovo začasno in končno prenehanje moč-
nejši drugi razlogi in spodbude. Prav tako bi tudi v tej »zadnji evrop-
ski verski vojni« našli primere in dokaze, da je mogoče z vero nasproto-
vati vojni in nasilju, pa čeprav to še ni bil čas, ki bi nasproti pozivanju
k boju za Boga in Božjo čast že uveljavil prepričanje, da naj »z žalitvijo
bogov opravijo bogovi sami« (kot naj bi Voltaire povzel stari rimski na-
potek) in da krščanskega Boga gotovo ni tam, kjer se ljudje bojujejo zanj
(Barth). Kot vemo iz zgodovine, se je to prepričanje uveljavilo šele kas-
neje, toda le do neke mere, in nobenega zgodovinskega zagotovila ni, da
ne bo spet (vsaj začasno) prevladalo nasprotno.
Že na prvi pogled so v tej številki obdelane tri središčne teme: zgo
dovinski prikaz in obravnava tridesetletne letne vojne, shajanje in razha
janje humanističnih in reformacijskih nazorov in spodbud tudi v sloven-
skem prostoru ter nenazadnje spet Trubar in njegovi dosežki.
Razprave, študije te številke začenjajo z obsežnim in slikovitim pri
kazom tridesetletne vojne Igorja Grdine, s pronicljivimi opažanji in po-
udarkom na njenem prvem obdobju in dogajanju v srednjeevropskem
prostoru. Jonatan Vinkler tudi na osnovi svojega dela pri izdajanju
Trubarjevih Zbranih del razpravlja o Trubarjevi prevajalski paradigmi, ki
je običajno (pre)hitro in parcialno branje ne omogoča uvideti. Cvetka H.
Toth je v svoji osvetlitvi Nietzschejeve antropološke in etične misli posebej
pozorna na njegove navezave in vzporednice z mislijo Martina Luthra.
V Študijskih večerih Božidar Debenjak obravnava in dokumentira poj
movanje spola, spolne razlike in spolnosti v Bibliji. Marko Marinčič s svo-
jim prispevkom nadaljuje raziskovanje delovanja Petra Pavla Vergerija v
naši reviji (prisotno v člankih Silvana Cavazze, Tomaža Jurce in posred
no Fulvia Tomizze v prejšnjih številkah): pri vpogledu v Vergerijeva la-
10
katerimi se je povezovala ali jim nasprotovala. V različnih obdobjih in
okoljih tridesetletne vojne so bile v igri tako rekoč vse možnosti in zmož-
nosti. Tudi za to je zgovoren magdeburški primer.
Z distance in njej primerne ležernosti lahko po poznanih opisovan
jih in raziskovanjih izrečemo presojo, da je krščanska religija s svojimi
notranjimi delitvami in zunanjimi povezavami k vojni in nasilju prispe-
vala svoj delež, da pa pri tem ni bila dominantna. Lahko rečemo, da so
bili tako za spopade kot za njihovo začasno in končno prenehanje moč-
nejši drugi razlogi in spodbude. Prav tako bi tudi v tej »zadnji evrop-
ski verski vojni« našli primere in dokaze, da je mogoče z vero nasproto-
vati vojni in nasilju, pa čeprav to še ni bil čas, ki bi nasproti pozivanju
k boju za Boga in Božjo čast že uveljavil prepričanje, da naj »z žalitvijo
bogov opravijo bogovi sami« (kot naj bi Voltaire povzel stari rimski na-
potek) in da krščanskega Boga gotovo ni tam, kjer se ljudje bojujejo zanj
(Barth). Kot vemo iz zgodovine, se je to prepričanje uveljavilo šele kas-
neje, toda le do neke mere, in nobenega zgodovinskega zagotovila ni, da
ne bo spet (vsaj začasno) prevladalo nasprotno.
Že na prvi pogled so v tej številki obdelane tri središčne teme: zgo
dovinski prikaz in obravnava tridesetletne letne vojne, shajanje in razha
janje humanističnih in reformacijskih nazorov in spodbud tudi v sloven-
skem prostoru ter nenazadnje spet Trubar in njegovi dosežki.
Razprave, študije te številke začenjajo z obsežnim in slikovitim pri
kazom tridesetletne vojne Igorja Grdine, s pronicljivimi opažanji in po-
udarkom na njenem prvem obdobju in dogajanju v srednjeevropskem
prostoru. Jonatan Vinkler tudi na osnovi svojega dela pri izdajanju
Trubarjevih Zbranih del razpravlja o Trubarjevi prevajalski paradigmi, ki
je običajno (pre)hitro in parcialno branje ne omogoča uvideti. Cvetka H.
Toth je v svoji osvetlitvi Nietzschejeve antropološke in etične misli posebej
pozorna na njegove navezave in vzporednice z mislijo Martina Luthra.
V Študijskih večerih Božidar Debenjak obravnava in dokumentira poj
movanje spola, spolne razlike in spolnosti v Bibliji. Marko Marinčič s svo-
jim prispevkom nadaljuje raziskovanje delovanja Petra Pavla Vergerija v
naši reviji (prisotno v člankih Silvana Cavazze, Tomaža Jurce in posred
no Fulvia Tomizze v prejšnjih številkah): pri vpogledu v Vergerijeva la-
10
