Page 13 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 29, ISSN 2590-9754
P. 13
marko kerševan
tinska besedila se posebej posveti humanističnim in reformacijskim iz-
hodiščem in pobudam Vergerijeve »jezikovne politike« nasproti širšemu
južnoslovanskemu prostoru. Mihael Glavan objavlja nova spoznanja o
življenja in delu Janža Znojilška (1568–1659) iz ugledne ljubljanske pro-
testantske rodbine, katere mnogi člani so se v času protireformacije iz-
selili v nemške dežele. Nekateri od njih so se uveljavili v švedskem oko-
lju in zapustili spomin na svoje poreklo tudi potomcem, med katerimi
je bil pomembni švedski pesnik Carl Snoilsky, ki je v začetku 20. stolet
ja navezal stike z Antonom Aškercem. Usoda in življenjske poti izseljen-
cev v času tridesetletne letne vojne in po njej še čakajo na raziskovanje
in predstavitev tudi v naši reviji.
V rubriki Bilo je povedano nadaljujemo s prikazom razmerja med hu
manizmom in reformacijo na Slovenskem (glej članek Štefana Barbariča
v št. 28), tokrat z izborom ugotovitev in presoj lani preminulega klasič-
nega filologa Primoža Simonitija.
V Razgledih in vpogledih zakonca Ilić, zaslužna raziskovalca južno
slovanskega, tudi slovenskega protestantizma nakazujeta raznoliko mes-
to in vlogo protestantskih verskih skupnosti v raznolikosti naslednic nek
danje Jugoslavije.
Kot Prevod smo tudi zaradi letošnje 100-letnice ljubljanske univerze in
oživitve razprav o sedanjem osnovnošolskem izobraževanju tokrat po-
nudili izbor humanističnih in reformacijskih misli Martina Luthra in
Philipha Melanchthtona o pomenu izobraževanja in šole, posebej o nalo
gah in poslanstvu učitelja, nenazadnje univerzitetnega.
V Kroniki smo obeležili 25-letnico ustanovitve Slovenskega prote-
stantskega društva Primož Trubar, ustanovljenega 14. oktobra 1994, in
sicer s ponatisom zapisa Marka Kerševana o(b) tem v Sobotni prilo
gi Dela 29. oktobra 1994. Zabeležili smo tudi položitev spominske ploš
če ob 500-letnici reformacije v tlak pred sedanjo evangeličansko cerkvi-
jo v Ljubljani.
Član uredniškega odbora revije od leta 2007, zdaj upokojeni za-
služni profesor Teološke fakultete Univerze v Ljubljani dr. Ciril Sorč,
nam je sporočil, da ne more več aktivno sodelovati pri delu uredništva.
Spoštovanemu sodelavcu se za njegovo sodelovanje iskreno zahvalju-
11
tinska besedila se posebej posveti humanističnim in reformacijskim iz-
hodiščem in pobudam Vergerijeve »jezikovne politike« nasproti širšemu
južnoslovanskemu prostoru. Mihael Glavan objavlja nova spoznanja o
življenja in delu Janža Znojilška (1568–1659) iz ugledne ljubljanske pro-
testantske rodbine, katere mnogi člani so se v času protireformacije iz-
selili v nemške dežele. Nekateri od njih so se uveljavili v švedskem oko-
lju in zapustili spomin na svoje poreklo tudi potomcem, med katerimi
je bil pomembni švedski pesnik Carl Snoilsky, ki je v začetku 20. stolet
ja navezal stike z Antonom Aškercem. Usoda in življenjske poti izseljen-
cev v času tridesetletne letne vojne in po njej še čakajo na raziskovanje
in predstavitev tudi v naši reviji.
V rubriki Bilo je povedano nadaljujemo s prikazom razmerja med hu
manizmom in reformacijo na Slovenskem (glej članek Štefana Barbariča
v št. 28), tokrat z izborom ugotovitev in presoj lani preminulega klasič-
nega filologa Primoža Simonitija.
V Razgledih in vpogledih zakonca Ilić, zaslužna raziskovalca južno
slovanskega, tudi slovenskega protestantizma nakazujeta raznoliko mes-
to in vlogo protestantskih verskih skupnosti v raznolikosti naslednic nek
danje Jugoslavije.
Kot Prevod smo tudi zaradi letošnje 100-letnice ljubljanske univerze in
oživitve razprav o sedanjem osnovnošolskem izobraževanju tokrat po-
nudili izbor humanističnih in reformacijskih misli Martina Luthra in
Philipha Melanchthtona o pomenu izobraževanja in šole, posebej o nalo
gah in poslanstvu učitelja, nenazadnje univerzitetnega.
V Kroniki smo obeležili 25-letnico ustanovitve Slovenskega prote-
stantskega društva Primož Trubar, ustanovljenega 14. oktobra 1994, in
sicer s ponatisom zapisa Marka Kerševana o(b) tem v Sobotni prilo
gi Dela 29. oktobra 1994. Zabeležili smo tudi položitev spominske ploš
če ob 500-letnici reformacije v tlak pred sedanjo evangeličansko cerkvi-
jo v Ljubljani.
Član uredniškega odbora revije od leta 2007, zdaj upokojeni za-
služni profesor Teološke fakultete Univerze v Ljubljani dr. Ciril Sorč,
nam je sporočil, da ne more več aktivno sodelovati pri delu uredništva.
Spoštovanemu sodelavcu se za njegovo sodelovanje iskreno zahvalju-
11