Page 8 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 29, ISSN 2590-9754
P. 8
beseda urednika
škega kralja«, ali nasprotno, »kaznuje Anglijo«, God save the King, Gott
strafe England. Ni treba spominjati na poslanstvo, ki naj bi ga v dru-
gi svetovni vojni Božja Previdnost namenila pravi naciji/rasi, da očisti
svet Judov in brezbožnih ter odmeri manjvrednim ljudem in ljudstvom
mesto, ki jim gre.
Seveda je nujno – in mogoče – tudi v spopadih tridesetletne vojne
uvideti in pokazati težo materialnih, dinastičnih, geopolitičnih, eko-
nomskih interesov, včasih tudi prizadevanja po golem preživetju. Toda
dejstvo ostaja, da je bila ta vojna bistveno bolj kot vojni 20. stoletja spod-
bujana in vodena tudi s (krščanskimi) verskimi motivi in cilji, da je bila
pri mnogih – ne vedno in ne pri vseh – videna in doživljana kot (znot-
rajkrščanska) verska vojna; da se je v njej odhajalo v boj s klici/gesli
»Jezus, Marija« na eni strani in z »Bog je z nami« na drugi strani ter da
je bil (tudi zato) mir leta 1648 sklenjen »v imenu Svete trojice«. Pa čeprav
je bil Sveti sedež dejansko izključen iz mirovnih pogajanj in čeprav naj
bi katoliški španski vojaki že leta 1643 pri Rocroyu šli v enega odločil-
nih spopadov v tej vojni – ki so ga izgubili – z vzkliki »Živela Španija«,
verjetno tudi zato, ker jim je nasproti stala vojska prav tako katoliške-
ga francoskega kralja ... Kakorkoli, s tem so napovedovali duha velikih
vojn 20. stoletja.
Ob tem spominjanju in opominjanju na podobnosti in razlike med
skorajda »brezbožnimi« imperialističnimi/nacionalističnimi vojnami
20. stoletja ter največjo evropsko »versko vojno« 16. stoletja se ne bi spuš-
čali v licitacije, katere in zakaj so bile absolutno ali relativno hujše: voj-
ni 20. stoletja z desetinami milijonov žrtev in do tal razrušenimi mesti
ali tridesetletna vojna s svojimi krutostmi in smrtjo petine ali celo tret
jine in več prebivalstva na najbolj izpostavljenih področjih Nemškega
cesarstva.
Ob tridesetletni vojni bi se ustavili pri dveh vprašanjih, ki sta relevant
ni in aktualni tudi ob spremljanju in doživljanju spopadov 21. stoletja.
Prvo je vprašanje o poročanju in predstavljanju vojnih spopadov.
Ko danes beremo ohranjena poročila iz te vojne in/ali njene kasnejše
predstavitve, seveda naletimo tudi na laži in izmišljotine, na fake news,
kot bi rekli danes. Toda že takrat lahko opazimo, da glavni problem (in
6
škega kralja«, ali nasprotno, »kaznuje Anglijo«, God save the King, Gott
strafe England. Ni treba spominjati na poslanstvo, ki naj bi ga v dru-
gi svetovni vojni Božja Previdnost namenila pravi naciji/rasi, da očisti
svet Judov in brezbožnih ter odmeri manjvrednim ljudem in ljudstvom
mesto, ki jim gre.
Seveda je nujno – in mogoče – tudi v spopadih tridesetletne vojne
uvideti in pokazati težo materialnih, dinastičnih, geopolitičnih, eko-
nomskih interesov, včasih tudi prizadevanja po golem preživetju. Toda
dejstvo ostaja, da je bila ta vojna bistveno bolj kot vojni 20. stoletja spod-
bujana in vodena tudi s (krščanskimi) verskimi motivi in cilji, da je bila
pri mnogih – ne vedno in ne pri vseh – videna in doživljana kot (znot-
rajkrščanska) verska vojna; da se je v njej odhajalo v boj s klici/gesli
»Jezus, Marija« na eni strani in z »Bog je z nami« na drugi strani ter da
je bil (tudi zato) mir leta 1648 sklenjen »v imenu Svete trojice«. Pa čeprav
je bil Sveti sedež dejansko izključen iz mirovnih pogajanj in čeprav naj
bi katoliški španski vojaki že leta 1643 pri Rocroyu šli v enega odločil-
nih spopadov v tej vojni – ki so ga izgubili – z vzkliki »Živela Španija«,
verjetno tudi zato, ker jim je nasproti stala vojska prav tako katoliške-
ga francoskega kralja ... Kakorkoli, s tem so napovedovali duha velikih
vojn 20. stoletja.
Ob tem spominjanju in opominjanju na podobnosti in razlike med
skorajda »brezbožnimi« imperialističnimi/nacionalističnimi vojnami
20. stoletja ter največjo evropsko »versko vojno« 16. stoletja se ne bi spuš-
čali v licitacije, katere in zakaj so bile absolutno ali relativno hujše: voj-
ni 20. stoletja z desetinami milijonov žrtev in do tal razrušenimi mesti
ali tridesetletna vojna s svojimi krutostmi in smrtjo petine ali celo tret
jine in več prebivalstva na najbolj izpostavljenih področjih Nemškega
cesarstva.
Ob tridesetletni vojni bi se ustavili pri dveh vprašanjih, ki sta relevant
ni in aktualni tudi ob spremljanju in doživljanju spopadov 21. stoletja.
Prvo je vprašanje o poročanju in predstavljanju vojnih spopadov.
Ko danes beremo ohranjena poročila iz te vojne in/ali njene kasnejše
predstavitve, seveda naletimo tudi na laži in izmišljotine, na fake news,
kot bi rekli danes. Toda že takrat lahko opazimo, da glavni problem (in
6
