Page 9 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 29, ISSN 2590-9754
P. 9
marko kerševan
glavno sredstvo propagandnih in versko-ideoloških spopadov) niso bile
neresnice, izmišljotine in laži o dogajanju. Take neresnice se s pričevan
ji, z dokumenti in argumenti slej ali prej ovržejo. Glavni problemi so
enostransko in pristransko selekcioniranje resnic, selekcija in manipu-
lacija »faktično resničnih« vesti, njihovo izbiranje ali izpuščanje, osvet-
ljevanje ali zamračevanje dogajanja, relativizacija in abstrahiranje ali
konkretizacija in potenciranje pomena posameznih dogodkov ali vidik
ov. Spremljanje sodobnega enostranskega in pristranskega poročanja o
sodobnem vojnem dogajanju (na primer v Siriji) nas naredi še toliko po-
zornejše na problem poročanja o podobnih dogajanjih v 30-letni vojni.
Pa tudi v drugi smeri: pogled v raznolikost poročanja, predstavljanja in
interpretacij nekega oddaljenega in zaradi časovne oddaljenosti čustve-
no in interesno za nas manj obremenjenega dogajanja nas lahko naredi
senzibilnejše in previdnejše pri sprejemanju ponujanih dejstev in raz-
lag o sodobnosti in manj oddaljeni preteklosti.
Vzemimo za primer zgodovinarsko predstavitev zavzetja in uničen
ja Magdeburga po katoliško-cesarskih četah leta 1631. V krajšem knjiž-
nem prikazu tridesetletne vojne, ki ga imamo tudi v slovenskem prevo-
du (Stephen J. Lee, Tridesetletna vojna, Ljubljana 1995) lahko preberemo
lapidarno poročilo, da so »Tillyjeve čete [Katoliške lige] osvojile, oropale
in uničile mesto Magdeburg« in da sta šele po tem protestantski Saška in
Brandenburg podprli Švedsko v borbi proti katoliškemu habsburškemu
cesarju. Nevtralno poročilo ne da videti prav tistih dejstev in vidikov
dogajanja, zaradi katerih je uničenje Magdeburga tako odmevalo in dalo
spodbudo za (ponovno) protikatoliško in proticesarsko mobilizacijo v
Nemčiji in širše v Evropi. V obsežnejši zgodovini angleške avtorice C. V.
Wedgwood (The Thirty Years War, 1938, nemški prevod dopolnjene izda-
je 1967, pri sicer katoliški založbi List) lahko preberemo, kaj je pomeni-
lo to »uničenje mesta«: od 30.000 prebivalcev jih je ostalo pri življenju le
okrog 5.000, največ žensk, ki so jih zmage (in množično tudi dobesedno)
pijani vojaki spravili »na varno« v svoje tabore, danes bi rekli kot »spol-
ne sužnje«; ostali so bili pobiti ali so umrli v požarih. Avtorica se celo
loti razprave, ali so bili požari, ki so uničili mesto, podtaknjeni, morda
celo s strani branilcev mesta samih. Le nekaj sto prebivalcev je našlo za-
7
glavno sredstvo propagandnih in versko-ideoloških spopadov) niso bile
neresnice, izmišljotine in laži o dogajanju. Take neresnice se s pričevan
ji, z dokumenti in argumenti slej ali prej ovržejo. Glavni problemi so
enostransko in pristransko selekcioniranje resnic, selekcija in manipu-
lacija »faktično resničnih« vesti, njihovo izbiranje ali izpuščanje, osvet-
ljevanje ali zamračevanje dogajanja, relativizacija in abstrahiranje ali
konkretizacija in potenciranje pomena posameznih dogodkov ali vidik
ov. Spremljanje sodobnega enostranskega in pristranskega poročanja o
sodobnem vojnem dogajanju (na primer v Siriji) nas naredi še toliko po-
zornejše na problem poročanja o podobnih dogajanjih v 30-letni vojni.
Pa tudi v drugi smeri: pogled v raznolikost poročanja, predstavljanja in
interpretacij nekega oddaljenega in zaradi časovne oddaljenosti čustve-
no in interesno za nas manj obremenjenega dogajanja nas lahko naredi
senzibilnejše in previdnejše pri sprejemanju ponujanih dejstev in raz-
lag o sodobnosti in manj oddaljeni preteklosti.
Vzemimo za primer zgodovinarsko predstavitev zavzetja in uničen
ja Magdeburga po katoliško-cesarskih četah leta 1631. V krajšem knjiž-
nem prikazu tridesetletne vojne, ki ga imamo tudi v slovenskem prevo-
du (Stephen J. Lee, Tridesetletna vojna, Ljubljana 1995) lahko preberemo
lapidarno poročilo, da so »Tillyjeve čete [Katoliške lige] osvojile, oropale
in uničile mesto Magdeburg« in da sta šele po tem protestantski Saška in
Brandenburg podprli Švedsko v borbi proti katoliškemu habsburškemu
cesarju. Nevtralno poročilo ne da videti prav tistih dejstev in vidikov
dogajanja, zaradi katerih je uničenje Magdeburga tako odmevalo in dalo
spodbudo za (ponovno) protikatoliško in proticesarsko mobilizacijo v
Nemčiji in širše v Evropi. V obsežnejši zgodovini angleške avtorice C. V.
Wedgwood (The Thirty Years War, 1938, nemški prevod dopolnjene izda-
je 1967, pri sicer katoliški založbi List) lahko preberemo, kaj je pomeni-
lo to »uničenje mesta«: od 30.000 prebivalcev jih je ostalo pri življenju le
okrog 5.000, največ žensk, ki so jih zmage (in množično tudi dobesedno)
pijani vojaki spravili »na varno« v svoje tabore, danes bi rekli kot »spol-
ne sužnje«; ostali so bili pobiti ali so umrli v požarih. Avtorica se celo
loti razprave, ali so bili požari, ki so uničili mesto, podtaknjeni, morda
celo s strani branilcev mesta samih. Le nekaj sto prebivalcev je našlo za-
7
