Page 100 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 100
razprave, študije
mi izraziti v tujem jeziku. Zato mora prevajalec, ki išče pomen in smisel,
pustiti besede ob strani in prevesti le pomen, kot je v teh knjigah po redu
tudi storjeno. (Češka 1982, 31–31).
Toda Blahoslavov prevajalski pristop je vendarle kazal neko men-
talno posebnost, ki je imela, kot je misliti, za razvoj češkega jezika in
književnosti daljnosežne posledice; vplivala je namreč na celoten ide-
arij zastran knjižne češčine zgodnjega novega veka in kasnejših obdo-
bij. Gre za Blahoslavovo razumevanja samega statusa bibličnega jezika.
Temu je prevajalec pripisoval poseben (Heller 2004, 67), slovesni in pri
vzdignjen pomen, ki da mora biti izražen s primerno visokim češkim
jezikovnim slogom, brez izrazil, ki so po njegovem določala pogovorno
češčino njegove dobe.
Ta svoj razmislek je demonstriral tudi v svoji Gramatiki, in sicer ob
analizi izraza ecce v Mt 2,1:
Cum ergo natus esset Iesus in Bethleem Iudaeae in diebus Herodis regis
ecce [poudaril J. V.] magi ab oriente venerunt Hierosolymam … (Vulgata)
KAdar je pak Iesus bil rojen v'Betlehemi, v'Iudouſki desheli, v'zhaſſu
Erodesha Krajla: Pole, [poudaril J. V.] tedaj ſo priſhli Modri od Iutrove de-
shele v'Ierusalem … (Dalmatinova biblija, 1584)
Spor, ali pritiče za ecce češki prevod a aj ali a hle, je bil v Blahoslavovem
času precej oster. V Dresdenski bibliji (Drážďanská bible, okoli 1360) je
bilo zapisano a aj, v prvi Severýnovi bibliji (1529) pa a hle in tako odtlej
dosledno. Blahoslav ni soglašal z Václavom Filomatesom, da bi izraz aj
zapopadal izražanje jeze, temveč je menil, da gre za izrazilo nižjega je-
zikovnega sloga zavoljo socialne strukture govorcev:
[120a]22 [K]ot bi s temi svojimi tovariši nikoli ne slišal drugih Čehov, le
pastirje in gnojarje, ki si po poljih drug drugemu vriskajo etc. [...]
[120b] Predrzno je na vsakem mestu, kjer v latinščini stoji ecce, po češ
ko zapisati hle, in to še v Gospodovem zakonu, ki ni bil v češčino preve-
22 Segmentacija besedila je enaka, kot je v zadnji izdaji Blahoslavovega dela (2015).
98
mi izraziti v tujem jeziku. Zato mora prevajalec, ki išče pomen in smisel,
pustiti besede ob strani in prevesti le pomen, kot je v teh knjigah po redu
tudi storjeno. (Češka 1982, 31–31).
Toda Blahoslavov prevajalski pristop je vendarle kazal neko men-
talno posebnost, ki je imela, kot je misliti, za razvoj češkega jezika in
književnosti daljnosežne posledice; vplivala je namreč na celoten ide-
arij zastran knjižne češčine zgodnjega novega veka in kasnejših obdo-
bij. Gre za Blahoslavovo razumevanja samega statusa bibličnega jezika.
Temu je prevajalec pripisoval poseben (Heller 2004, 67), slovesni in pri
vzdignjen pomen, ki da mora biti izražen s primerno visokim češkim
jezikovnim slogom, brez izrazil, ki so po njegovem določala pogovorno
češčino njegove dobe.
Ta svoj razmislek je demonstriral tudi v svoji Gramatiki, in sicer ob
analizi izraza ecce v Mt 2,1:
Cum ergo natus esset Iesus in Bethleem Iudaeae in diebus Herodis regis
ecce [poudaril J. V.] magi ab oriente venerunt Hierosolymam … (Vulgata)
KAdar je pak Iesus bil rojen v'Betlehemi, v'Iudouſki desheli, v'zhaſſu
Erodesha Krajla: Pole, [poudaril J. V.] tedaj ſo priſhli Modri od Iutrove de-
shele v'Ierusalem … (Dalmatinova biblija, 1584)
Spor, ali pritiče za ecce češki prevod a aj ali a hle, je bil v Blahoslavovem
času precej oster. V Dresdenski bibliji (Drážďanská bible, okoli 1360) je
bilo zapisano a aj, v prvi Severýnovi bibliji (1529) pa a hle in tako odtlej
dosledno. Blahoslav ni soglašal z Václavom Filomatesom, da bi izraz aj
zapopadal izražanje jeze, temveč je menil, da gre za izrazilo nižjega je-
zikovnega sloga zavoljo socialne strukture govorcev:
[120a]22 [K]ot bi s temi svojimi tovariši nikoli ne slišal drugih Čehov, le
pastirje in gnojarje, ki si po poljih drug drugemu vriskajo etc. [...]
[120b] Predrzno je na vsakem mestu, kjer v latinščini stoji ecce, po češ
ko zapisati hle, in to še v Gospodovem zakonu, ki ni bil v češčino preve-
22 Segmentacija besedila je enaka, kot je v zadnji izdaji Blahoslavovega dela (2015).
98
