Page 101 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 101
jonatan vinkler
den za to, da bi ga gonjači, ki govorijo po domače, brali na paši, temveč za
to, da bi bil na občestvenem zboru bogaboječih ljudi iz različnih stanov kot
volja najvišjega cesarja in gospoda vsega stvarstva z veliko resnostjo pre-
biran in bi v njihovih ušesih zvenel dostojanstveno. Zato ne pritiče preva-
jalcem besede Božje v prevodu rabiti vseh mogočih lahkih, gostilniških,
pastirskih ipd. besedi, temveč le takšne, ki bi mogle razumnim ljudem pri-
pomoči k pobožni resnosti in k dobremu srcu, takšne, ki bodo pomogle k
pozornosti na tisto, o čemer je govora, ne pa služile za smeh ali spravlja-
le iz prave mere.
[121b] Ali ni neizmerna škoda, da se s takšnimi neprimernimi bese-
dami (pa nimam v mislih le ene, temveč številne njej podobne besede in
phrases) in z njihovo nespametno rabo posvinja zakon Gospodov, Gospo-
da Jezusa in svetih apostolov besede?
Blahoslav se je pri prevajanju opiral na različne vire, toda primarno
na grško besedilo (Just 2007, 103).23 Odločitev je pojasnil v Gramatiki:
[144a] Zakona Gospodovega v češki jezik ne kaže prevajati samo ex
vulg ata latina editione in qua plus quam sexcenti loci corrupti sunt etc.,
sed ex graeco textu; ad fontes [poudaril J. V.] enim reccurendum esse, inter
omnes pios et eruditos constat;[24] dokaz omenjenega glej tudi v papeškem
dekretu in obširno pri Avguštinu. [25] Gotovo je namreč (če bi bilo treba, je
mogoče tudi na široko in dovolj temeljito dokazati), da je moč številne be-
sede iz grščine lepše prevesti v češčino kot v latinščino ...[26]
Na navedenem mestu prihajata izrazito v ospredje Blahoslavov hu-
manistični intelektualni format in slednjega temeljni metodološki po
23 Popis in argumentacijo vseh prevajalskih virov za Blahoslavov Novi testament glej
v Just 2007, 103–136.
24 [I]z latinske izdaje Vulgate, v kateri je več kot šeststo poškodovanih mest, temveč
iz grškega teksta; vsem pobožnim in učenim ljudem je namreč znano, da je treba
črpati neposredno iz virov[.]
25 Avrelij Avguštin, De doctrina christiana 2.XI.16, 2.XIII.19, 2.XV.22.
26 Slednje je mogoče razumeti tudi kot del jezikovno obrambne strategije, s katero je
Blahoslav zlasti v predgovoru Gramatike utrjeval položaj knjižne češčine kot jezika
učene kulture napram latinščini, nemščini in celo francoščini (Pražák 1945, 33–4).
99
den za to, da bi ga gonjači, ki govorijo po domače, brali na paši, temveč za
to, da bi bil na občestvenem zboru bogaboječih ljudi iz različnih stanov kot
volja najvišjega cesarja in gospoda vsega stvarstva z veliko resnostjo pre-
biran in bi v njihovih ušesih zvenel dostojanstveno. Zato ne pritiče preva-
jalcem besede Božje v prevodu rabiti vseh mogočih lahkih, gostilniških,
pastirskih ipd. besedi, temveč le takšne, ki bi mogle razumnim ljudem pri-
pomoči k pobožni resnosti in k dobremu srcu, takšne, ki bodo pomogle k
pozornosti na tisto, o čemer je govora, ne pa služile za smeh ali spravlja-
le iz prave mere.
[121b] Ali ni neizmerna škoda, da se s takšnimi neprimernimi bese-
dami (pa nimam v mislih le ene, temveč številne njej podobne besede in
phrases) in z njihovo nespametno rabo posvinja zakon Gospodov, Gospo-
da Jezusa in svetih apostolov besede?
Blahoslav se je pri prevajanju opiral na različne vire, toda primarno
na grško besedilo (Just 2007, 103).23 Odločitev je pojasnil v Gramatiki:
[144a] Zakona Gospodovega v češki jezik ne kaže prevajati samo ex
vulg ata latina editione in qua plus quam sexcenti loci corrupti sunt etc.,
sed ex graeco textu; ad fontes [poudaril J. V.] enim reccurendum esse, inter
omnes pios et eruditos constat;[24] dokaz omenjenega glej tudi v papeškem
dekretu in obširno pri Avguštinu. [25] Gotovo je namreč (če bi bilo treba, je
mogoče tudi na široko in dovolj temeljito dokazati), da je moč številne be-
sede iz grščine lepše prevesti v češčino kot v latinščino ...[26]
Na navedenem mestu prihajata izrazito v ospredje Blahoslavov hu-
manistični intelektualni format in slednjega temeljni metodološki po
23 Popis in argumentacijo vseh prevajalskih virov za Blahoslavov Novi testament glej
v Just 2007, 103–136.
24 [I]z latinske izdaje Vulgate, v kateri je več kot šeststo poškodovanih mest, temveč
iz grškega teksta; vsem pobožnim in učenim ljudem je namreč znano, da je treba
črpati neposredno iz virov[.]
25 Avrelij Avguštin, De doctrina christiana 2.XI.16, 2.XIII.19, 2.XV.22.
26 Slednje je mogoče razumeti tudi kot del jezikovno obrambne strategije, s katero je
Blahoslav zlasti v predgovoru Gramatike utrjeval položaj knjižne češčine kot jezika
učene kulture napram latinščini, nemščini in celo francoščini (Pražák 1945, 33–4).
99
