Page 98 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 98
razprave, študije
od léta 1547 až do 1549. Zbirka šteje štirinajst zvezkov in je temeljni
vir za zgodovino čeških bratov, vsi zvezki niso uredniško delo Jana
Blahoslava, namen celotnega podjetja pa je bil ustvariti »repozito-
rij« virov, ki naj bi se ohranili za prihodnje generacije čeških bra-
tov, zlasti škofov; Blahoslav je napisal številne komentarje k besedi-
lom, ki so bila uvrščena v to zbirko;
2. 1560–: Nekrologium. Gre za seznam duhovnikov in pomembnejših
članov cerkve, ki je urejen po datumih smrti posameznikov (liber
defunctorum) in je tako pomemben zgodovinski vir, kajti prinaša
biografske informacije o posameznih pomembnih čeških bratih;
3. 1561: Piesně chval Božských oz. Šamotulský kancionál. Blahoslavova
izdaja enega najznamenitejših češkobratskih kancionalov, ki se ime-
nuje po kraju natisa, Szamotułah pri velikopoljskem Poznanu;
4. 1564: Písně duchovní evangelistské. Ponovna izdaja češkobratske pes
marice, tokrat tiskane v Ivančicah.
5. 1585: Naučení mládencům k službě Kristu a církvi jeho se oddávajícím
v Jednotě bratrské. Spis za duhovniški podmladek čeških bratov.
Novi testament Jana Blahoslava
Najpomembnejše Blahoslavovo delo je prevod Novega testamenta
Nový zákon vnově do češtiny přeložený oz. Nový zákon z jazyku řec-
kého do češtiny přeložený (1564). O jezikovnih kompetencah prevajal-
ca je bilo s filološkimi analizami ugotovljeno, da je znal dobro latinsko
in da mu tudi grščina ni bila tuja, o Blahoslavovih jezikovnih zmožno-
stih na področju hebrejščine pa ni dovolj jasnih virov, da bi bilo mogo-
če izreči definitivno sodbo, četudi je mogoče misliti, da se je prevaja-
lec zavedal hebrejskega izvora posameznih besedilnih struktur (Heller
2004, 84). Blahoslava je pri prevajanju vodilo poznavanje antičnih in
sočasnih refleksij in praks v latinski in češki humanistični književno-
sti (Just 2007, 56). Prevodni pristopi 16. stoletja so po navadi upošteva-
li prevod(oslov)n o tradicijo starejših obdobij, tj. srednjega veka. Takrat
je bil uveljavljen dvoji pogled. Kánonska besedila, ki štela kot norma-
96
od léta 1547 až do 1549. Zbirka šteje štirinajst zvezkov in je temeljni
vir za zgodovino čeških bratov, vsi zvezki niso uredniško delo Jana
Blahoslava, namen celotnega podjetja pa je bil ustvariti »repozito-
rij« virov, ki naj bi se ohranili za prihodnje generacije čeških bra-
tov, zlasti škofov; Blahoslav je napisal številne komentarje k besedi-
lom, ki so bila uvrščena v to zbirko;
2. 1560–: Nekrologium. Gre za seznam duhovnikov in pomembnejših
članov cerkve, ki je urejen po datumih smrti posameznikov (liber
defunctorum) in je tako pomemben zgodovinski vir, kajti prinaša
biografske informacije o posameznih pomembnih čeških bratih;
3. 1561: Piesně chval Božských oz. Šamotulský kancionál. Blahoslavova
izdaja enega najznamenitejših češkobratskih kancionalov, ki se ime-
nuje po kraju natisa, Szamotułah pri velikopoljskem Poznanu;
4. 1564: Písně duchovní evangelistské. Ponovna izdaja češkobratske pes
marice, tokrat tiskane v Ivančicah.
5. 1585: Naučení mládencům k službě Kristu a církvi jeho se oddávajícím
v Jednotě bratrské. Spis za duhovniški podmladek čeških bratov.
Novi testament Jana Blahoslava
Najpomembnejše Blahoslavovo delo je prevod Novega testamenta
Nový zákon vnově do češtiny přeložený oz. Nový zákon z jazyku řec-
kého do češtiny přeložený (1564). O jezikovnih kompetencah prevajal-
ca je bilo s filološkimi analizami ugotovljeno, da je znal dobro latinsko
in da mu tudi grščina ni bila tuja, o Blahoslavovih jezikovnih zmožno-
stih na področju hebrejščine pa ni dovolj jasnih virov, da bi bilo mogo-
če izreči definitivno sodbo, četudi je mogoče misliti, da se je prevaja-
lec zavedal hebrejskega izvora posameznih besedilnih struktur (Heller
2004, 84). Blahoslava je pri prevajanju vodilo poznavanje antičnih in
sočasnih refleksij in praks v latinski in češki humanistični književno-
sti (Just 2007, 56). Prevodni pristopi 16. stoletja so po navadi upošteva-
li prevod(oslov)n o tradicijo starejših obdobij, tj. srednjega veka. Takrat
je bil uveljavljen dvoji pogled. Kánonska besedila, ki štela kot norma-
96
