Page 194 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 194
prevod
Protestantizem ne pomeni našega protesta proti svetu, temveč Božji pro-
test proti nam samim: »Vendar imam zoper tebe ...«
Pretvarjamo se: v osnovi prav dobro vemo, da ne gre za »trden grad«
[iz luteranske himne, po psalmu] niti za »tukaj stojim« niti za naš pro-
test. Prav dobro vemo za Božji protest proti nam, vemo, da je prav dan
reformacije najmočnejši Božji pohod proti nam. Toda tega nočemo priz-
nati niti sebi niti svetu. Bojimo se, da nismo kos temu napadu; bojimo
se blamirati pred Bogom in pred svetom, če bi to priznali.
Pustite Luthra končno v miru počivati in poslušajte evangelij, beri-
te njegovo Biblijo, poslušajte Božjo besedo samo. Bog nas na sodni dan
gotovo ne bo vprašal: ali ste zgledno praznovali dan reformacije, vprašal
bo: ste poslušali in ohranili mojo besedo? Pustimo si zato reči: »Vendar
imam zoper tebe to, da si opustil prvotno ljubezen.«
Da bi le zmogel zdaj to besedo izreči tako, da bi nas zabolelo! Kajti
mora nas boleti, sicer ne bi bila Božja beseda. Toda vidim, da si že zdaj
– kot pri branju slabega romana – najprej preberete o srečnem zaključ-
ku zgodbe, da vas sama predhodna zgodba ne bi le preveč vznemirila
in da si lahko še vedno rečete, saj se bo vse dobro končalo. Vendar jaz
imam zoper tebe, da si zapustil prvotno ljubezen. Razlika med tem, kar
je bilo tu imenovano kot prvotna ljubezen, in vsem drugim, za kar obi-
čajno uporabljamo to ime, je zelo pregnantna. Onkraj te prve ljubezni ni
več nobene druge ljubezni. Prvotna ljubezen je edina ljubezen, ki sploh
obstaja – kajti gre za ljubezen iz Boga in k Bogu; zunaj nje je le sovraštvo,
zapustiti jo, pomeni zapustiti Boga, zapustiti brate; pomeni, da zmore-
mo Boga in svet le še sovražiti.
Vendar imam zoper tebe, da si opustil prvotno ljubezen – torej je bilo
vendarle nekoč drugače! Torej je bil vendarle pri tebi nekoč drugačen
začetek! Torej se je nekoč s tabo vendarle nekaj zgodilo. Nekoč si imel
– ali morda nisi? – vendar nekaj opraviti z Bogom. Nekoč si vendarle
molil k njemu, mu govoril o svojih stiskah in hudem, ga vendarle lju-
bil; nekoč si vendarle menil, da moraš poizkusiti z Bogom. Nekoč se je
okoli tebe vendarle nekaj zares dogajalo; tiste druge, ki ti gredo na živ-
ce, ki ti povzročajo toliko muk, si nekoč ljubil, ker si pri tem mislil na
Božjo ljubezen. Nekoč si vendarle menil, da bi moral biti Bog gospod
192
Protestantizem ne pomeni našega protesta proti svetu, temveč Božji pro-
test proti nam samim: »Vendar imam zoper tebe ...«
Pretvarjamo se: v osnovi prav dobro vemo, da ne gre za »trden grad«
[iz luteranske himne, po psalmu] niti za »tukaj stojim« niti za naš pro-
test. Prav dobro vemo za Božji protest proti nam, vemo, da je prav dan
reformacije najmočnejši Božji pohod proti nam. Toda tega nočemo priz-
nati niti sebi niti svetu. Bojimo se, da nismo kos temu napadu; bojimo
se blamirati pred Bogom in pred svetom, če bi to priznali.
Pustite Luthra končno v miru počivati in poslušajte evangelij, beri-
te njegovo Biblijo, poslušajte Božjo besedo samo. Bog nas na sodni dan
gotovo ne bo vprašal: ali ste zgledno praznovali dan reformacije, vprašal
bo: ste poslušali in ohranili mojo besedo? Pustimo si zato reči: »Vendar
imam zoper tebe to, da si opustil prvotno ljubezen.«
Da bi le zmogel zdaj to besedo izreči tako, da bi nas zabolelo! Kajti
mora nas boleti, sicer ne bi bila Božja beseda. Toda vidim, da si že zdaj
– kot pri branju slabega romana – najprej preberete o srečnem zaključ-
ku zgodbe, da vas sama predhodna zgodba ne bi le preveč vznemirila
in da si lahko še vedno rečete, saj se bo vse dobro končalo. Vendar jaz
imam zoper tebe, da si zapustil prvotno ljubezen. Razlika med tem, kar
je bilo tu imenovano kot prvotna ljubezen, in vsem drugim, za kar obi-
čajno uporabljamo to ime, je zelo pregnantna. Onkraj te prve ljubezni ni
več nobene druge ljubezni. Prvotna ljubezen je edina ljubezen, ki sploh
obstaja – kajti gre za ljubezen iz Boga in k Bogu; zunaj nje je le sovraštvo,
zapustiti jo, pomeni zapustiti Boga, zapustiti brate; pomeni, da zmore-
mo Boga in svet le še sovražiti.
Vendar imam zoper tebe, da si opustil prvotno ljubezen – torej je bilo
vendarle nekoč drugače! Torej je bil vendarle pri tebi nekoč drugačen
začetek! Torej se je nekoč s tabo vendarle nekaj zgodilo. Nekoč si imel
– ali morda nisi? – vendar nekaj opraviti z Bogom. Nekoč si vendarle
molil k njemu, mu govoril o svojih stiskah in hudem, ga vendarle lju-
bil; nekoč si vendarle menil, da moraš poizkusiti z Bogom. Nekoč se je
okoli tebe vendarle nekaj zares dogajalo; tiste druge, ki ti gredo na živ-
ce, ki ti povzročajo toliko muk, si nekoč ljubil, ker si pri tem mislil na
Božjo ljubezen. Nekoč si vendarle menil, da bi moral biti Bog gospod
192
